Zjutraj sva se z Davidom, ki je bil eden od včerajšnjih organizatorjev okrogle mize na TF odpravila na Radio Slovenija, kjer sva v nekaj besedah spregovorila za jutranji program o okrogli mizi. Za tem se z njim in Alešem usedemo še k jutranji kavi in jo poimenujemo tako kot vedno: 23. maj :) Verjetno nihče ne razume zakaj?! Trojica, ki imamo na isti dan rojstni dan…. Velikokrat se nam zgodi, da se skupaj pogovarjamo o določeni temi, se spogledamo in se samo še zasmejimo, ker smo istega mnenja… ja, ja 23. maj. Danes je bil moj zadnji dan v tem tednu, ko sem prost. Vrnil sem se v našo hišo in v dopoldnevu opravil še nekaj birokratskih stvari – se odpravil na banka, da sem plačal še neke račune… Nekaj denarja nakazal tudi prijatelju, ki študira v Berlinu.

Popoldan oz. že bolj proti večeru sem bil namenjen, da se odpeljem proti Kočevju. Bolj, ko sem se oddaljeval od Ljubljane, bolj je padal sneg. Ob cesti sem opazil nekaj »iztirjenih« avtomobilov, zato sem se odločil, da sam za avto uporabim snežnih verig. Bilo je že malo pred Ribnico, ko me kaplan Andrej obvesti, da se lahko obrnem, ker so mladi predlagali, da se lahko dobimo drugi termin. Zato se tudi obrnem… Pa vendar spet zanimiva izkušnja tale sneg. Pridem v Ljubljano – ponovno ne duha ne sluha o kakšnem snegu. Vmes se po telefonu dogovorim še z prijateljem iz Slovenskih Konjic, s katerim sva bila prav tako dogovorjena za danes zvečer, da se oglasim po Kočevju pri njemu, da je bolje, da se srečava kakšen bolj primeren dan (vremensko seveda). Preden sem se lotil pisanja teh vrstic pa se posebej v molitvi spomnim vseh, ki so še na cesti – da jim Bog daje zdravo pamet in svoj blagoslov.