Trije dnevi, ki so pred mano, so nekaj posebnega, ker koristim višek delavnih ur – krajše zimske počitnice :). Zato sem si v dopoldanskem času dobesedno privoščil lenarjenje… zleknjen na kavč v dnevni sobi sem prebiral knjigo.

Popoldan pa sem se ponovno odpravil k mami v sežansko bolnico. Ponovno sva prevozila nekaj kilometrov z vozičkom, čeprav je bilo zunaj bolj turobno vreme in je ob enem pihala še burja.

Nazaj grede sem se ustavil še v Logatcu. Že nekaj dni sem namreč še iz skavtskega tabora prevažal posode, ki sem si jih izposodil.

Približno ob 17h sem se vrnil v Ljubljano in odšel na obisk k študentom na Grabljevičevi… Z nekaterimi se spustimo v pogovor, ki je trajal, trajal…. Proti večeru sem se vrnil domov, kjer me je čakala večerja. Čudno, ko sem prost se mi zdi, da se mi zelo malo dogaja, pa vendar tudi ta dan ima svojo težo.