Ana Krašna | ponedeljek, 22 december 2008

ImageZa kristjane je božič drugi največji praznik, ker se zavedamo (naj bi se), da smo sami nemočni in pričakujemo Rešitelja. In ko končno pride, je to praznik, tudi če pride kot nebogljeno Dete, ki nam na prvi pogled ne more pomagati.
 
Vedno pa sem se spraševala, zakaj neki tudi neverni tako nestrpno pričakujejo - ne Kristusovega rojstva, ampak Božič kot praznik. Res je, da naj bi bil to družinski praznik, praznik miru, veselja ipd. Ampak - ali to res drži? Družina pride skupaj. To se ponavadi zgodi ob redkih priložnostih. Ko pa se, se nenadoma izkaze, da se je težko obnašati tako, da bi nam bilo lepo skupaj. Mama je utrujena, ker je vse počistila in mora se pripraviti razkošno večerjo, mlajši brat je siten, ker je prav tisti dan dobil v soli slabo oceno, starejša sestra hoče, da jo vsi pustimo pri miru, ker "se ima ogromno za učiti in res ne utegne se pomagati v kuhinji". Oče se trudi delati jaslice, pa mu v takem vzdušju res ne gre in ko mu nihče z veseljem ne pomaga, postane se sam slabe volje ... Zveni znano? V bistvu je "družinski praznik" težko doseči.
 
Potem so tu darila. Izjemno razširjena navada, da se za Božič dobi darila, gotovo zelo pripomore k pričakovanju. Ali tudi k doživetosti, je že drugo vprašanje. Letos lahko opazujem sošolke, ki so obsedene od nujnosti kupovanja daril. In ko jih tako spremljam na njihovih bojnih odpravah po stojnicah in trgovinah, sem res hvaležna svojim staršem, da so me naučili Božič pričakovati drugače. Neobremenjena z mislijo, da moram najti in kupiti, lahko sproščeno uživam v klepetu, izbiranju, pogledu na lepo okrašeno mesto ... In pri masi se Jezusu zahvalim za lep dan, ki sem ga lahko preživela s prijateljicami. Ne skrbi me, kaj komu kupiti in koliko zapraviti, odpade pa tudi vsa slaba volja ob odkritju, da "se ne dobi nič pametnega" (ob vsej bogati ponudbi) in da sem navsezadnje zapravila več, kot sem nameravala (kajti, priznajmo, to se zgodi vedno). Zal mi je za vsa tista leta, ko sem bila tudi sama prepričana, da darila morajo biti in sem praznike porabila zato, da sem se spet sestavila skupaj in prepozno dojela, da sem že vse zamudila ... Lahko torej govorim o doživetosti?
 
Jezus je imel prav: "Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust." Prevec kruha škodi. Prevec daril tudi. In zakaj pričakujete Božič vi?


 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 22 december 2008
(10 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2851-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti