| ponedeljek, 15 december 2008

Olga je že tri leta v zvezi s partnerjem, ki večino svojega dohodka namenja staršem. Ker je med reševanjem tega problema odkrila doslej prikrite laži, se sprašuje, ali se le-te lahko prenehajo ...

 

Obračam se na vas, ker sem se znašla v situaciji, ko imam občutek, da ne znam izbrati prave poti. Sem v 3 letni vezi s partnerjem, ki izhaja iz problematične družine. Ves čas svojega dela je svoje prihodke pošiljal staršem, ker je bil tak njihov družinski dogovor in ker starši po mojem mnenju živijo precej neodgovorno-v smislu, da si ne želijo poiskati zaposlitve, kljub 50im letom starosti, ampak (oče z agresijo, mati z manipulacijo) živijo na račun otrok.

V pričetku najine zveze sprva to ni bil moteč dejavnik, ko pa sem začela tem odnosom posvečati več pozornosti, sem opazila da sem na račun njihovega \'molzenja\' jaz tista ki je odgovorna za ves dohodek v najinem odnosu. S fantom sva se o tem pogovorila, predstavila sem mu tudi stroške, ki nastajajo, svoje vidike o obveznostih vsakega posameznika in je to zelo dobro sprejel. Tudi sam je priznal, da je zadnja leta čutil, da njegovo financiranja (ob tem naj povem, da je šlo za cca 90% njegovega dohodka) ni prav in prekinil z njim, staršem pa na lep način pojasnil. Vendar odziv z njihove strani vsekakor ni bil \'lep\', temveč je za nama sedaj že 2 leti težav-zalezovanj, fizičnih napadov, groženj z umori ipd. Stvari so šle tako daleč, da je sodišče vzelo zadeve v svoje roke in ju obsodilo. Glede na mentaliteto njegovih staršev sta začela še obremenjevati tako okolico, njega kot tudi uradne osebe z informacijami, da je njun sin začaran (seveda sem ga začarala jaz).

Kup težav v katerih pa sem zaradi najinega dobrega odnosa (bil kljub zunanjih vplivom bil zelo pozitiven in topel) vztrajala v tem. In sedaj, ko so se zunanje zadeve umirile, pa sem ob prebiranju sodne dokumentacije ugotovila, da se mi je fant v marsičem zlagal-da je tudi povod za agresijo njegovih staršev ta, da jim je šel govorit, da mene moti njihova brezposelnost ipd. Po kakšnem letu najine veze, ko so se te stvari začele odvijati, sem ga tudi vprašala, kak odnos so imeli do njegove bivše partnerice-odgovoril mi je da je ni nikoli predstavi. Zopet je sodna dokumentacija povedala drugače. Ko sem ga vprašala kje je zdaj resnica, je odgovoril, da so jo spoznali in da mi je vse skupaj lagal, ker me ni hotel zgubiti.

In sedaj po vseh teh bojih sem ostala na bojišču \'sama\' z kupom velike bolečine. Šla sem na \'fronto\' s partnerjem, ki mi jo je pravzaprav priskrbel... Razum govori svoje,čustva drugo. Fant je tudi privolil v terapije in jih z mano obiskal. A izdajstvo je naredilo svoje.

Zanima me kakšno je vaše mnenje? Ali se odnosi z lažmi dejansko prenehajo z delom na sebi? Hvala za pomoč.

 

Kot je iz vašega opisa razbrati, imate za seboj že dogo in težko obdobje partnerstva, v katerem ste ne samo mnogo težkega doživljali, temveč veliko tudi naredili za spremembe v smislu izboljšanja. Pri tem ste se ukvarjali predvsem z zunanjimi dejavniki ( denar, starši), med tem ko je vaš odnos do partnerja bil tak, da vas je zadovoljeval in vam v čustvenem smislu še vedno veliko pomeni. Sedaj so vas začele motiti laži, s katerimi vam je partner skušal prikrivati dejansko stanje, da bi se odnos med vama ne porušil.

Ustavila sem se ob vašem zadnjem vprašanju, ali se preneha odnos, v katerem obstajajo laži, ko se človek ob delu na sebi začenja bolj zavedati, kako pomembno je, da so odnosi iskreni. Te laži ste odkrili za čas, ko ste se začeli spoprijemati s partnerjevim podpiranjem njegovih staršev. Materialno podpiranje staršev v takem obsegu je za naše razmere nenormalna situacija.

Ni mi čisto jasno, ali se ukvarjate tudi v sedanjem položaju z nadaljnjimi lažmi, ali gre le za bolečino in občutek prevaranosti v preteklosti. Če gre le za preteklo obdobje in razmere, o katerih pripovedujete, potem se mi zdi najprej pomembno povedati, da je to še ena stvar, ki jo bo treba 'predelati': vsak od vaju sam z delom na sebi kot tudi z delom glede vajinega odnosa. Čeprav lahko razumem, da je vaša zamera velika, da je vaše razočaranje boleče, da je vaša bolečina huda, to samo na sebi ne more predstavljati konca nekega odnosa, ki je sicer za oba zadovoljujoč.

Res pa je, da tega ne morete in ne smete kar tako pomesti pod preprogo. Kot rečeno, morata oba tudi o tem govoriti drug z drugim, tudi v terapevtskem procesu, kjer sta. Če je na obeh straneh ljubezen – razumela sem, da to še obstaja- in pripravljenost za odnos nekaj narediti in nekaj prenesti, bosta to tudi zmogla. Vzemimo, da se laži s strani vašega partnerja še vedno dogajajo. ( iz vašega pisanja nisem mogla razbrati, ali gre samo za laži v preteklosti).

Če so partnerjevi starši taki, kot jih opisujete, si je moral v preteklosti, v odnosu do njih verjetno pomagati na marsikateri način, da se je mogel izviti njihovemu 'posedovanju'. Navadil se je izogniti dodatnim problemom tako, da je z lažjo prekrival resnico. Iz vaše pripovedi zaključujem, da je moral sam narediti res velik preobrat v sebi, da mu je uspela tolika 'osamosvojitev', do katere je sedaj prišel (seveda z vašo pomočjo). Tudi v tem primeru je postopek podoben kot takrat, ko bi šlo le za probleme z lažmi v preteklosti. Če se bo partner počutil v odnosu do vas varnega in hkrati motiviranega, bo zmogel tudi preseči navado, da se z lažjo izogne dodatnim zapletom.

Anica Uranjek

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3932-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti