| sobota, 18 oktober 2008

Karamello moti govorjenje njenih sošolcev in vrstnikov, ki je polno kletvic in nesramnih šal. Je ona, ki se trudi plavati proti toku, ali je vendarle nekaj narobe z družbo, o kateri govori? Pozdravljeni!

V šoli in tudi vsi drugi okoli mene govorijo veliko kletvic, grdih šal na temo spolnosti in nesramnih šal o drugih. Take stvari me zelo motijo. Sama nikoli ne morem izreči kakšne grde stvari, grozno pa je, ko moram vse to poslušati in potem poskušati pozabiti. Včasih, ko sem jezna, se mi potem vračajo vse svinjarije, ki jih govorijo sošolci in rada bi jih rekla na glas, a vem, da je grdo. Nekaj časa sem prijatelje še opozarjala, da je to grdo, vendar so me oznanili za zastarelo in postala sem nezaželjena v njihovi družbi. Zdi se mi, da jim je bilo malo nerodno, a s tem sem dosegla le to, da so med odmori klepetali kje na samem, brez mene. Kaj naj storim?

Hvala za vsak nasvet,

Karamella


Pozdravljena!

Oh, Karamella, dobrodošla v klubu 'čudnih' na tem čudnem svetu. Ja, sama sem to večkrat doživljala, tudi to, kar sedaj doživljaš ti, največ v srednji šoli, ko so vsi mislili samo na neumnosti, zapadali v razne odvisnosti, grdo govorjenje je bilo še nekaj najmanj, pa kar tekmovali so, katerega bo šola manj zanimala, kateri bo naredil več črtic v osvajanju drugega spola, kateri bo grše govoril o svojih starših in se seveda bolj trapasto oblačil in nasploh drugače izgledal kot drugi.
 
Vse to vsi dajemo skozi in nekateri se res sprašujemo, v kakšnem čudnem svetu živimo. Tudi mene so izločili iz družbe, ker sem jasno in pred vsemi povedala, da ne delim njihovih pogledov. A na srečo nimam velike potrebe, da sem nujno v družbi, tako, da sem čisto uživala v svoji samoti in drugačnosti. In še sedaj sem na to ponosna. In ko se obračam sedaj nazaj in srečujem svoje bivše sošolce in se dosti bolj zrelo pogovarjamo o nekdanjih gimnazijskih letih, mi priznajo, da so ga zelo lomili in mnogi so si žal tudi precej zavozili življenje s tem, da niso dokončali študija, da so brezposelni ali stalno menjajo službe, da nimajo nobenega občutka odgovornosti v službi, da so praviloma zavozili že nekaj zakonskih zvez, imajo po nekaj otrok, različnih partnerjev, skratka, meni je cela tragedija, ko jih poslušam.
 
In po drugi strani sem sedaj srečna, da sem zmogla plavati proti toku, biti zgled in se ne pustiti premamiti njihovim podlim šalam na moj račun, nenehnemu posmehovanju in zasramovanju ter metanju polen pod noge.
 
Pusti jih, naj živijo, kot želijo, ti pa živi življenje tako, kot si sama želiš. Odgovorna si samo za svoje življenje in to vzemi zares. Bodi jim zgled, kot si že sedaj in hodi z nasmejanim obrazom in dvignjeno glavo, bodi vesela, najdi si sebi enako družbo in kar najbolj izkoristi ta čudovita leta odraščanja z vsem, kar te osrečuje ali se ti zdi pomembno za tvojo bodočnost. Potem se bomo slej ali prej zamislili, ko te bodo videli, da nisi zamorjena, zatežena ker si drugačna, ampak res vesela in tudi njim želiš vse najboljše. Ko boš videla te njihove oči, ko ti bodo postali nevoščljivi, ko bodo videli, da se da živeti pošteno v tem nepoštenem svetu, takrat boš tudi sama mirna, saj boš vedela, da si opravila čudovito in zelo naporno poslanstvo zgleda. Od srca ti čestitam, da si točno taka in ti želim poguma in vztrajnosti na tej poti. Blagor ti, da si takšna.
 
Kadar pa ti bo težko, se oglasi in ti dam še kakšno konkretno idejo,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(3 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3696-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti