Dekle je deležno pritiskov s strani mame, ki ne zna prelomiti s preteklostjo in predelati izkušnje ločitve od moža. Kako naj dekle razmeji vlogo hčerke od drugih vlog, ki ji jih nalaga mamina ranjenost? Mama in oče sta se ločila že pri mojih štirih letih. Od takrat živim z mamo. Jaz sem bila vedno srečna, ker je bila do mene razumevajoča in prijazna. Oče se je kmalu poročil z drugo in imel z njo otroke. Vem, da je mami to zelo prizadelo in od takrat naprej mi vedno trobi na ušesa, kako je nesrečna, kako hoče tudi ona moža in otroke. Včasih me kot v šali sprašuje, če bi bila jaz njen mož ali dojenček, vendar mi to ni več všeč. Kadar se vrnem od očeta, me zaslišuje o njem in njegovi ženi, nato pa se primerja z njo in moram ji zagotavljati, da je boljša od nje. Včasih pride domov in joka, ker nima tudi ona moža, s tem pa me spravlja pod pritisk, ker mi gre to na živce. Ne morem ji pomagati! Naj pozabi na drugega moža. Ali ji jaz nisem dovolj? Če bi ji to povedala v obraz bi bila najbrž jezna. Hvala za pomoč,

Arabeska


Pozdravljena, Arabeska!

Zelo dobro doživljam tvoja občutja, saj sem jih pred 30 leti doživljala tudi sama. Za menoj je namreč tebi podobna življenjska izkušnja, le da je bilo še precej huje. Zelo težko je to doživljati in še težje je razumeti, saj gre za dve osebi, ki tebi v življenju največ pomenita. Imaš samo eno mamo in enega očeta, medtem, ko se lahko odrasli tudi večkrat vežejo.
Tvoja mama zaradi moževega odhoda zelo trpi in očitno je, da razveze še ni prebolela in vprašanje, če jo kdaj bo. Če toliko pogreša partnerski odnos, res ne vem, čemu si ne najde drugega partnerja. To bi jo osrečevalo, ne pa da jo ubija nenehno podoživljanje trenutkov z bivšim možem. Očitno zelo trpi zaradi hudo omajane samozavesti, čuti se slabšo od drugih žensk, zato se primerja z očetovo sedanjo ženo. A ne gre za to, da jo je mož pustil, ker je bila slaba, a očitno se nista ujela tako dobro, kot se on ujame z novo partnerko. Težko je, ker je očitno zelo ljubosumna in ves čas živi v preteklosti.
 
Pomagaj ji, ne pripoveduj, kako je pri očetu, da ne netiš ponovne bolečine v njej. Povej ji, da je dobra, da jo imaš rada tako kot je in da ti je težko, da tako trpi. Naj že enkrat pretrga, pozabi svojega bivšega moža in živi svobodno naprej. Anj se zaposli poleg službe še s kakšnim hobijem ali čim podobnim, da ne bo imela toliko časa razmišljati o svoji preteklosti. Naj si najde čim več družbe za pogovor, saj ti ne moreš biti njen partner. Si v puberteti, že itak sredi najhujšega vrtinca v svojem življenju in dovolj boš zaposlena s tem, da boš čim več pozitivnih izkušenj, sposobnosti in znanj odnesla iz tega življenjskega obdobja.
 
Ne moreš biti mami ne partner, ne terapevt. Če to potrebuje, jo spodbudi, da si ga najde. S tem te samo po nepotrebnem obremenjuje, čeprav sem prepričana, da noče nič slabega, samo težko ji je svojo bolečino zaupati komurkoli drugemu, ti pa si skupaj z njo jo doživljala že toliko let in misli, da je to neka vajina skrivnost, ki ni za v javnost. A temu ni tako. Spodbudi jo, da se razvedri, da si najde družno, aktivnosti, ki ji dajejo občutek koristnosti, naj ima čim manj časa za razmišljanje, večkrat ji povej, da jo imaš rada, daj ji naredi kakšno pozornost in to je vse iz tvoje strani. Največ dela ima ona sama in držala bom pesti, da ga bo zmogla.
 
Vse dobro,

Andreja Jereb