Pred 27. leti je bila Stična znana predvsem in samo po cistercijanskem samostanu. Potem pa je prišlo prvo srečanje mladih, nato drugo … V očeh stiških bratov srečanje mladih poteka nekoliko drugače, saj se jim spremeni celoten dnevni red. Prav tako pa ga praznujejo z veseljem, molitvijo in –  fotoaparatom v rokah. Za vtise z obojega smo povprašali p. Branka Petauerja, ki je cistercijan in je bil gost na delavnicah Mladi.net.

Kako patri doživljate srečanje mladih? Stična se kar naenkrat napolni …

To je za nas zanimivo doživetje, saj je ta dan čisto drugačen od drugih. Običajno imamo vsak dan dnevni red, takrat pa se spremeni. Tudi kosilo se prestavi, ker smo vsi usmerjeni v ta dogodek. Včasih se lahko pojavi tudi kakšna nepotrpežljivost, ampak predstojniki nam vedno rečejo, naj vzamemo ta dan kot Božji dar, in naj, tudi če nam kaj ne bo prav, vzamemo to kot žrtev in jo darujemo za to, da bi se mladina tu lepo počutila. Na nek način se mi izselimo iz Stične, da se lahko mladi tu naselijo in doživijo to veselje in srečanje z Bogom.

Kakšna je vaša vloga danes?

Danes nimam posebne vloge, križaril bom med mladimi in posnel nekaj fotografij za našo revijo V Materini šoli, saj jo v naslednjem mesecu opremimo s slikami tega dogodka. Poskušam tudi posneti slike, s katerimi bi lahko kasneje sodeloval na kakšni razstavi.

Kaj vam pomeni fotografija?

Pravijo, da sem uradni fotograf  samostana. Kadar imamo slovesnosti in sem prost, slikam, da je dogodek dokumentiran. Včasih pa tudi ne morem, saj sem v prvi vrsti duhovnik in izza oltarja, ko somašujem, to seveda ni primerno :).
Zame fotografija ni samo hobi, ampak v resnici odkrivanje narave in Božje lepote, ki jo je Bog položil v naravo. V vsaki sliki doživljam nekaj novega. Posnamem na primer ptico in šele potem, ko fotografijo gledam, ugotovim, katera ptica je. Ker me zagrabi radovednost, poiščem še več podatkov o njej in zadnja leta sem se tako naučil ločiti približno 50 vrst ptic.
Prav tako z metulji; včasih sem poznal samo lastovičarja, ker izstopa po svoji lepoti in velikosti, zdaj pa jih poznam že okrog 40 vrst.

Fotografija mi pomeni odkrivanje. Od blizu se srečam z rastlino, živaljo, področjem in ga na ta način odkrijem. V tem spoznam Božjo lepoto. Če so fotografije dobre, jih pošiljam na razstave; sprejeli so že okrog 1200 mojih del, za svoje delo pa sem prejel 95 nagrad doma in v tujini.

Kaj pa Stična skozi zgodovino? Koliko časa ste že v samostanu? Kako jo vidite, kako se je spreminjala? Se mladi spreminjamo?

Jaz sem zdaj v Stični 26 let. Mladi ste drugačni. Če se spomnim prvega srečanja, ko je bil tukaj brat Roger, so od pesmi prevladovali taizejski kanoni, potem pesmi, ki so bile takrat aktualne, kot npr. Vlij mi olja v srce, kasneje pa so organizatorji povabili kakšnega gosta, znano osebnost, ki je skozi svoje pričevanje predstavil svoje življenje, pogled na svet, na vero, svojo pot v veri. Zame, takrat sem bil še mlad, je bila to precejšnja obogatitev. Da je bilo toliko mladih vernih skupaj, je bilo za nas v komunističnih časih nekaj enkratnega. Ko smo videli, koliko nas prihaja sem, je bila to res potrditev. Vsi z istim namenom, vsi verni. Počutili smo se bolj trdne.

Kasneje, seveda, mladina se spreminja, so se pojavile novejše pesmi, te,  ki se danes pojejo. Mi nismo niti poznali takega načina glasbe. Zdaj je bolj festivalsko. Spomnim se, da je bilo srečanje mladine še na gimnazijskem dvorišču in enkrat se je začelo rajanje, vsa mladina je začela plesati in mladi z dežniki (deževalo je) so bili videti kot reka, ki valuje pod samostanom in zvonikom. To so bili zanimivi občutki. Malo pa smo se tudi držali za glavo: »Saj nam bodo vse rože pohodili,« ampak ko so odšli domov, smo opazili, da so zelo pazili in so rože na gredah ostale nedotaknjene. Mladina je znala paziti na to, kar je tukaj našla.

Zdaj je koncept Stične drugačen, to je praznovanje vere, mladosti in na tem je danes poudarek. Včasih je bila tudi priprava drugačna, vse je organizirala skupina duhovnikov in vodja SKAM-a, danes pa ste mladi tisti, ki pripravite ves program in ga organizirate, oni pa zadaj le bedijo nad tem.

 

Vse slike so last avtorja, in si jih ni dovoljeno na kakršenkoli način prisvojiti.

 

 

Besedilo in fotografije so nastali na novinarskem vikendu, ki ga je Mladi.net organiziral v sodelovanju z Družino in VRNET, rkc.si.