Maruša Lesar | četrtek, 25 september 2008

ImageŽivljenje ima več obrazov. Človek ima več obrazov. Vse ima več obrazov. Tudi Stična.
Sprehodite se s samostanskega travnika, mimo stojnic, do notranjega dvorišča in prireditvenega prostora pod odrom. Vzdušje se spreminja s koraka v korak: z vsakim človekom, ki ti pride naproti, oblakom, ki prekrije sonce, glasbo, ki odmeva od sten in se meša v prijeten stiški hrup …

Je pa v Stični še eno vzdušje, še en obraz Stične, ki ga lahko doživiš, a ga ne moreš srečati po naključju. To je Stična v cerkvi. Cerkev. Vrata. Vstopiš. In vdihneš zrak z vonjem teh lepih starih cerkva. Ne vidiš takoj oltarja, a po nekaj korakih že zagledaš mlade, ki v tišini strmijo proti oltarju. Še ti se usedeš in zreš. In moliš. In opazuješ. Morda greš k spovedi. Taki, pri kateri vlogo spovednice igrata (presenetljivo dobro igrata) dva zložljiva stola.  Morda prebereš citate iz Pavlovih pisem, napisanih na zastavah, ki visijo na stebrih: »Veselite se v Gospodu. Ponavljam vam, veselite se.«
 
Image 

In srečanje mladih ne more biti nič drugega kot čisto veselje. Pa čeprav te lahko nek dogodek razžalosti in za nekaj minut postaneš otožen. Čeprav se v cerkvi zresniš, da lažje zbrano govoriš z Bogom. Čeprav se morda ob spovedi zaveš, da je to tvoja prva spoved od lanskega božiča. Cerkev v Stični je drug svet. Ne, ni drug svet. Je drug obraz istega sveta.
 
Image
 
Image 
 
Besedilo in fotografije so nastali na novinarskem vikendu, ki ga je Mladi.net organiziral v sodelovanju z Družino in VRNET, rkc.si.
 

Zadnja sprememba: četrtek, 25 september 2008
(6 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3111-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti