V kakšen dan smo se prebudili danes!! Vsi tisti, ki ste izkoristili možnost in šli na smuči, ste zadeli terno! Sicer zares ne morem vedeti, niti nimam informacij iz prve roke, samo če vidim sončne Kamniške, kako se dvigajo za obzorjem, pa nebo brez oblačka...greh, če niste vsaj nosu prezračili!

Po službeni dolžnosti sem se tako vsaj malo sprehodila do glasbene šole, opravila korepeticije, potem pa do kosila poskušala vztrajati za tipkami in se upirati pogledom skozi okno. Kar je bilo izredno težko, saj je sonce sijalo ravno vame in počutila sem se, kot da so se letni časi malce zamenjali:/  saj ne, da si ne bi tega počasi že prav želela...tile kupi snega niso prav nič več romantični.

Moj popoldan je minil med domačimi in ker smo-kot rada pravim-zadnje čase na podobni valovni dolžini, je biti doma prav luštno. Brata poskrbita za smeh, s sestro se zaklepetava o Franciji in njenih francoskih dopisnikih ali pa načrtujeva poletno potovanje, malo pokukam skozi internetno okno, pa se popoldan že prevesi v večer.

Danes, na praznik lurške Matere Božje, imamo v naši župniji čez dan celodnevno češčenje, po slavnostni maši pete litanije ter procesijo s svečkami, saj obhajamo pravo malo žegnanje. Z mladinci smo pripravili uro meditacije pred mašo v okviru taizéjske molitve, ki jo sicer že dobro leto pripravljamo enkrat mesečno. Vabljeni, da se nam pridružite!

Po maši je bilo lepo ponovno srečati znane obraze, poklepetati z Romano (hvala za slikico;o), Majo, Evo, Amadejem in ostalimi. Čeprav je mraz pritisnil in nas prepričal, da je še zima na pohodu, se kar nekaj časa nismo pustili odgnati. Skoraj bi me prepričali, da gremo na eno vročo čokolado, ki se ji sicer ne morem upreti, ampak sem se izgovorila, da moram napisat blog..;o) če verjamete...je bil pa res en luštkan film na sporedu ;o)) tko, malo za dušo, kot se reče...

ja, če je pa res nekaj v zraku, ne čutite tega tudi vi? pa brez komerciale, ki je na pohodu, prosim...