| sobota, 30 avgust 2008

Dekle opisuje »čuden« odnos z bratom, ki ga psihologinja v odgovoru opredeli kot tipičen primer spolne zlorabe v sorodstvu. Pozdravljeni!

Imam veliko težav, a trenutno bi izpostavila samo eno: z dve leti starejšim bratom imam zelo čuden odnos. Sploh ne vem, kako naj ta odnos opišem.

Ko sva bila mlajša, sva bila kot vsak brat in sestra – skupaj sva se igrala, pa tudi kregala. Večkrat je zvečer prišel v zakonsko posteljo, v kateri sva spali skupaj z mlajšo sestrico in nato ustrašil tisto, ki je kasneje prišla v posteljo. Potem pa se je začelo. Bila sem v obdobju, ko so mi začele rasti prsi, mojega brata pa so te reči, normalno, kot vsakega pubertetnika zanimale te reči. Tako mi jih je začel otipavati, pod odejo, da sestrica ne bi videla. V začetku sem se nekaj upirala, potem pa sem popustila, saj mi je bilo po eni strani všeč. Po drugi strani pa sem se zavedala, da to ni prav (živim v krščanski družini) in bala sem se, da bi kmalu hotel kaj več.

In potem enkrat, ko sestrice ni bilo doma, je brat spet prišel k meni v posteljo in prosil me je, naj se odkrijem in slečem, ker bi rad videl ščegetavček. Okej, slekla sem si zgornji del pižame, spodnjega pa ne, ker sem ravno takrat imela menstruacijo in sem mu to tudi povedala. Ampak res ne vem, kaj bi naredila, če je ne bi imela. Verjetno se ne bi spomnila tega izgovora. Pravzaprav sem si takrat prav oddahnila, da sem mu lahko to rekla, kajti ni mi bilo ravno prijetno, pa tudi nisem imela namena, da bi mu pokazal ščegetavček ali karkoli je on v resnici hotel.

Potem pa si je on slekel spodnje hlače in položil penis na moj trebuh. Rekel mi je, naj se ga dotaknem in sem se ga, čeprav mi ni bilo všeč. Nato mi je rekel, naj si ga dam v usta, tega pa nisem naredila, ker nisem mogla, me je bilo preveč sram, pa tudi nisem hotela. Rekla sem mu pa samo, da si ne upam, tega, da nočem, nisem nič omenila. On je pa samo rekel, da se bom kmalu opogumila in to naredila. Potem je zakopal obraz v moje prsi in mi jih gnetel ali pa sesal bradavičke.

Ko sem o tem premišljevala kdaj sama čez dan, sem ponavadi ugotavljala, da mi je sicer všeč, kadar mi brat gnete prsi, ampak ostalo mi pa ni bilo všeč in bala sem se, da bo na koncu hotel z mano celo imeti spolne odnose. Zato me je bilo tudi vedno bolj strah biti sama z njim.
Če se zdaj ozrem nazaj, se sploh ne spomnim več točno, kako se je to končalo. Enkrat sem se mu pač spet začela upirati in ga odrivati in počasi je ugotovil, da ne bo nič več dosegel. Če sva bila kdaj sama doma, je včasih prišel do mene in spet kaj poskušal, a mu nisem pustila. Zdaj je od takrat minilo že nekaj let, se mi zdi, da 4, z bratom pa se ne razumeva preveč dobro. Kar naprej se kregava, ne zaupam mu preveč, kadar imam kakšne težave, pri katerih bi mi on lahko pomagal, jih raje pustim nerešen ali pa se obrnem na koga drugega. Kar naprej me ponižuje in vpije name, jaz pa sem tako občutljiva, da mu navadno samo kaj zabrusim nazaj in objokana stečem v svojo sobo, ker še za prerekanje nimam dovolj moči. Tako da so med nama vedno kakšni nerešeni problemi.

Zaradi otipavanja mi je zdaj nerodno biti pred njim samo v spodnjem perilu ali pa v kopalkah. Pred drugimi fanti mi ni problem stati v kopalkah, samo pred njim, ker imam vsakič občutek, da me v mislih spet slači ali pa prezira, ker sem se mu takrat pustila.

Že po naravi sem precej sramežljiva in nesamozavestna ter si ne upam fantu niti pokazati, da mi všeč, kaj šele, da bi ga vprašala. Zanima me, če mislite, da ima to kaj veze s tem, kar sem prej opisala? Ne vem, recimo, da imam kakšen podzavesten strah pred fanti ali spolnimi odnosi?

O teh rečeh nisem še nikoli govorila z nobenim, ker me je preveč sram. Mogoče bi se o tem lažje s kom pogovorila, če mi otipavanje sploh ne bi bilo všeč in bi bilo vse to, kar mi je brat delal, na prisilo, ker pa mi je bilo všeč, mi je o teh rečeh še bolj nerodno govoriti. Pa tudi velikokrat kakšno stvar lažje napišem kot pa povem. Zato sem se tudi odločila, da napišem to pismo.

Imate kakšen nasvet zame, kako naj se znebim tega strahu pred bratom in nezaupanja, ki ga čutim do njega? Res ne vem, kako naj sploh živim pod isto streho z njim, ker se res ne razumeva. Zelo Vam bom hvaležna, če mi boste čimprej odgovorili.

Lep pozdrav,

Ovenela



Pozdravljena!

Hvala ti za iskreno izpoved bratovega zares čudnega odnosa do tebe. To kar je do tebe počel, kar je od tebe pričakoval, ni le pravilno, temveč celo kaznivo. Gre za tipičen primer spolne zlorabe v sorodstvu, zaradi česar seveda čutiš posledice na svoji samozavesti, na področju čustvovanja, doživljanja svojega telesa, odpora do telesne bližine ter seveda negativne samopodobe, slabega odnosa do sebe.

Verjamem ti, da imaš toliko večje občutke krivde, ker ti je bil marsikateri bratov dotik všeč, drugih stvari si se zopet sramovala. Normalno je, da hrepeniš po nežnosti, da so ti dotiki prijetni, vendar tako vedenje ne more biti predmet odnosa med bratom in sestro.

Težko se boš znebila strahu pred bratom, dokler živiš z njim pod isto streho in imata večkrat priložnosti biti sama. Verjetno ti bo dosti lažje, ko se bodisi brat bodisi ti odseliš drugam in ne  več tolikšne možnosti fizičnega kontakta. Če sem prav razumela, te sedaj že nekaj let pusti pri miru. V tem času pa prihaja med vama do prepirov, sama mu ne zaupaš, hkrati pa prenašaš njegovo dretje in poniževanje. Starši bodo verjetno potrdili, da se najstniki radi medsebojno drezajo in kregajo nad drugim, kar še ne pomeni, da je to pravilno. Očitno te obremenjujejo nerešeni problemi med vama in si zelo prizadevaš, da bi jih rešila. Zavedaj se, da sta za medsebojne probleme vedno potrebna dva, ki se odločita jih reševati. Dokler sam ne bo začutil te potrebe in nakazal pripravljenosti, ti sama ne moreš ničesar storiti.
Sramežljivost sama po sebi ni nič slabega, saj zavaruje tvojo intimnost pred javnostjo in to je tudi prav. Zagotovo boš čutila drugače, ko boš imela svojega fanta, s katerim se boš dobro razumela in se bosta oba prizadevala graditi kar najbolj uspešno skupno zvezo.
Nesamozavest pa je med drugim lahko tudi posledica tvoje nemoči dosegati z bratom tak odnos, ki si si ga sama želela. Če jo boš želela izgraditi,, boš potrebovala kakšno leto temeljitega dela na sebi, ki pa se ti obrestovalo z zadovoljstvom vso življenje.
Če imaš podzavestni strah pred fanti, lahko veš le ti sama. Gotovo pa se ti zna kasneje, ko boš začela spoznavati fante in boš imela prvo simpatijo pojaviti strah, da bodo vsi hoteli od tebe to, kar je želel brat. Ker poznaš le bratove reakcije, jih znaš imeti za normalne. Vendar se zavedaj, da to ni res. Nihče nima pravice siliti vate, prestopati prag tvoje osebne meje, ki je pol metra okoli tebe, če ti v to hote in prostovoljno, z veseljem ne privoliš. Doseči boš morala torej to, da četudi bi te kasnejši fant silil v spolnost, tebi pa do tega ne bi bilo, ne bi popustila in bi mu jasno povedala, da za ta korak sama še nisi pripravljena. Lahko da boš kasneje imela strahove, lahko da ne, saj boš tudi osebnostno zrelejša, naučila se boš zavzeti zase in poslušati svoje srce ...
 
Želim ti, da si vzameš najprej dovolj časa zase in za pridobitev boljše samozavesti. Želim ti modrosti pri ravnanju s tvojim bratom. In želim ti, da boš znala poiskati pomoč, kadar jo boš potrebovala, tako, kot si jo sedaj.
 
Vse dobro,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: sobota, 30 avgust 2008
(11 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 13313-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti