Ob dopoldnevih me včasih preseneti moja stara mama in me povabi na "kofetek", kar seveda pomeni tudi klepetek. Če se nama pridruži še stric, ki živi s svojo družino v isti hiši, potem pravimo, da imamo "hišni svet" ;o). Kadar sem dovolj zgodaj začela z vadenjem, si lahko privoščim to razkošje, no, khm, saj si ga tudi takrat, ko ni vse po reg'lcih...

Danes dopoldne sem tako in tako imela obveznosti-korepetirala (prevod: "korepetirati" je spremljati glasbenika na klavirju npr.) sem učenko violine, ki se pripravlja na bližnje regijsko tekmovanje. O tem sicer ne bi izgubljala besed, osebno pa  se mi zdi, da tekmovanje in glasba ne gresta skupaj...čeprav se danes lahko dokažeš le z nagradami in plaketami s tekmovanj. Kar sem imela stika s tem, še nikoli nisem doživela, ali pa zelo redko, da bi dobil nagrado nekdo, ki je resnično dobro odigral...ampak štejejo profesorji, poznanstva, ne boste verjeli, izgled(?!)...no, sicer je odvisno od žirije do žirije, "kuhna" je pa vedno.
Je pa to lahko izziv, da se odločiš, za kaj se boš torej trudil-za druge ali za svoj napredek, doživljanje glasbe v polnosti...in si ne prevč gnati k srcu, da ne poseduješ kakšnih večjih priznanj;o)

Dopoldne se je kar hitro prevesilo v drugi del dneva, ko sva z babi obujale spomine ali pa mi je razkrila kako življenjsko zgodbo iz svoje bogate zakladnice izkušenj. Lepo je gojiti medgeneracijske odnose, morda se tega premalo zavedamo. Tudi v letošnjem Ognjišču sem zasledila rubriko o tem. Koliko nepredvidljivih stvari ali brezizhodnih situacij je že doživela! Rada mi pove, kako sta s svojim možem po poroki in preselitvi v Ljubljano imela od svojega le 1 žlico. Pa se je vseeno vse izšlo...koliko zagotovil potrebujemo danes... Kar pozabimo, da se bo vedno vseeno nekako izšlo.

Saj ne, da bi stvari popolnoma prepustili usodi, samo pretirano obremenjevati se ni potrebno. Zato verjamem, da naključij ni. Vse, kar se zgodi tako "slučajno" ali nepredvidljivo je eno od znamenj, smerokazov ali namigov, vsaj tako se zdi meni. In moram reči, da mi to precej popestri življenje.

Kot tudi ples salse, kamor sem se odpravila zvečer. Če kdo res želi super sprostitev, dobro glasbo, prijetno druženje, spoznavanje fajn ljudi, naj se odpravi-lahko tudi na Kodeljevo (ob četrtkih in nedeljah zvečer;o) In ne skrbite, nisem bila na tečaju, ker se z nekaj dobre volje in prepustitve vsega tam naučiš;o)

Lep začetek vikenda!