Prišlo je tudi okoli 180 nekdanjih skavtov z družinami, da podoživjo in se naužijo skavtske mladosti.

 

Odločitev za tabor pod Turjakom je padla zaradi enotnega lastništva zemljišča z strani Ausbergov ter 2 potokov ki dolino obkrožata, centralna lega kraja, da imajo vsi skavtje približno enako daleč do kraja srečanja.

Tehnična ekipa je prišla nekaj dni pred prvimi skavti in v sodelovanju z štabom civilne zašščite so postavili osnovno infrastrukturo za Jambree. V tehnični ekipi je sodelovalo okoli 150 skavtov in skavtinj.

Skavte je povezovalo druženje, igre, slabo vreme, smeh, zaupanje ter predusem skavtski duh prijatelstva ki so se ustvarjala po skupnih poteh dela.

Tabor je razdeljen v 10 podtaborov in tabor namenjen odraslim skavtom z družinami.

Posamezni stegi so postavaljali šotore na dan prihoda v za to v naprej označenih prostorih. Prej ali slej so tudi prišli do kopanja jarkov za odvodnjavanje vode, saj jim narava s dežjem ni prizanašala. Kot je omenil škof dr. Anton Stes pri pridigi »Kar se enim zdi norost, je lahko za druge osrečujoča modrost«  Žlahtna norost uživanja v naravi, namesto pred računalnikom, ko se veseliš vsega, kajti vse te povezuje v eno z vsakim skavtom, skavtinjo. Namesto, da bi obilno deževje skavte spravilo v slabo voljo je pomagal kerepiti prijatelstvo med včerajšnimi neznaci, ki so postali prijatelji. Vspodbujal je solidarnost med skavti. »Pridite v naš šotor, pr nas je suho«, sposojanje suhih oblek, skupno kopanje jarkov za odvodnavanje, čiščenje blatnih ulic… In ko je posijalo sonce skavti privlečejo na plan nasmeh in dobro voljo in se lotijo dela z obilico dobre volje in prijatelstva.
To mogoče najbolj prikaže dogodek o katerem mi je pravil popotnik: »Pospravljal sem šotor in k meni pride izvidnik in kljub temu, da je sam imel dovolj dela me vpraša: A rabiš pomoč?  « 
Vsak podtabor je moral postaviti enostavno zgradbo pred vhodom v podtabor. Trdnost zgradbe so preverjali in če ni bila dovolj stabilen so jo morali postaviti še 1x. Skavti so tako postavili gugalnico, stražni stolp, ladjo, oglasno desko ter ognjišče kjer se je dogajal večerni program v podtaboru. Straži pa je služil tudi za gretje v hladnejših nočeh.

Zaradi dežja se nekatere delavnice niso izvajale, druge pa so se ne glede na vreme. Skavte je obiskla lovec, plesali so trebušni ples, izdelovali panske končnice, gorski reševalec jim je pripovedoval in razlagal o svojem delu, pekli so pizzo in tiramisu v lastni peči, naučili so se prižgati ogenj brez vžigalic, splavarjenje, varili so železo, prehodili pot preživetja z blatnimi rovi in plezanje čez gume, spuščanje po vrveh.

Volčiči in volkulje so imeli so se v času tabora s pomočjo časovnega stroja prelevili v Slovane kjer so v veliki igri premagali strašne Ostrogote in zažgali njihov jambor.

Izvidniki so se v veliki igri preselili v Južno Afriko, kjer je nekaj časa živel ustanovitelj skavtov Robert Baden Powell. Borili so se proti Burom (priseljenci iz Nizozemske) tako kot Powell.

V soboto so vsi udeleženci tabora naredili skavtsko lilijo, slika 2 ki je slovenski skavtski znak. Lilijo iz železa so dobili v nedeljo popoldan po maši zastavonoše, v spomin na 1. slovenski  Jambree.

Nedeljo popoldan so popotniki in popotnice odšli na različne konce naše lepe Slovenije in jo prehodili po dolgem in počez do petka ko se vrnejo v tabor in zaključijo svojo pustolovščino.

Za nujno medicinsko pomoč je bil ves čas tabora na voljo zdravnik prostovoljec, ki razen nekaj zlomov in manših poškodb ni imel dela.

Še nekaj zaminivosti iz tabora:

• koza Luca, krivec za skrivnostno izginotje več listov iz oglasnih desk

• razdeljenih več kot 30 000 obrokov
• Barbara izjavila: »Tabor so obiskali Marsovci« (nepreverjena informacija, nimamo dokazov)
• podtabor 3: Ko je padal dež v nedeljo dopoldan je eden izmed skavtov – popotnik * izjavil: »Grem pogledati kaj se dogaja z našim šotorom« Nazaj pride nasmejan«Naš šotor je na najviši točki v taboru. Ni potrebe po reševanju opreme« ( :) nasmeh do ušes.)

• skavti in skavtinje radi plešejo v blatu ali pa ga devlejo na kup