
Hej hej!
Nazadnje, ko sem pisala, sem se poslavljala od Sydney-ja, danes pa je zadnji večer v Melbournu. Jutri z Majo letiva v Cairns, na sever, in prav obe komaj čakava toplejše okolje.
Drugače pa.. V Sydney-ju sva si zadnji dan ogledali Bondi Beach in Chinatown. Bondi Beach je najbolj popularna plaža v Sydney-ju. Metri in metri mivke, v morju deskarji, najlepše presenecenje pa so bili kiti! Ja, videli sva kite, ki se selijo in to popolnoma po nakljucju sva naleteli na neke studente, ki opazujejo kite in celo resili anketo, kako pogosto opazujeva kite. Najin odgovor je bil, da jih vidiva prvic:) Sicer se kitov ni kaj veliko videlo (niso skakali iz morja kot je videti na tv), sem pa bila ocarana, ko sem videla v zraku vodo, ki jo pihnejo skozi luknjico na hrbtu! Res je vredno videti. Zaves se, da si res na cisto drugem koncu sveta.
V ponedeljek zjutraj sva se z avtobusom odpeljali v Canberro, kjer sva ostali nekaj ur. Nameravali sva pustiti prtljago v omarici na avtobusni postaji (predvidevali sva, da jih imajo), vendar sva tam izvedeli, da je Canberra, zaradi teroristicne ogrozenosti, pred tremi leti prepovedala odlaganje pretljage. In kaj sva naredili? S 25kg (vsaka!) sva se odpravili na sprehod po mestu. Poleg vsega sva se stresali sale in se smejali, tako da sva verjetno res izgledali kot dve teroristki:) Prisli sva do parlamenta in nisva imeli vecje zelje po raziskovanju Canberre. Mislim, da tudi Aboriginom nekaj ni vsec, saj sva jih videli protestirati pred parlamentom (se taborni ogenj so imeli - mislim, da so oni vecja teroristicna groznja kot midve:). Odsli sva na postajo, kjer sva gledali finalno serijo avstralskega Big Brotherja, dokler ni prisel najin avtobus za Melbourne.
Okoli seste zjutraj naslednji dan sva prispeli v Melbourne, kjer je dezevalo. Poiskali sva slovenski misijon, kjer sva bili zmenjeni, da prespiva. Ker je bilo slabo vreme, sva odsli do trgovine po hrano in preostanek dneva prespali. V hisi sva ze zjutraj srecali zensko, s katero smo se pogovarjali po anglesko, ko je pa ugotovila, da sva Slovenki, je zacela govoriti po slovensko. Enako je naredil se en moski, ko sva kuhali vecerjo. Oba, Alen in Majda sta Slovenca, ki sta prisla v Avstralijo pred priblizno desetimi leti in tukaj zivita ter delata. Naslednji dan sva spoznali se enega Slovenca, na povsem enak nacin, ki je tudi v Avstraliji priblizno deset let. V Avstralijo so prisli, eden zaradi ambicij, drugi zaradi zelje po pustolovscinah in tretji zaradi vecjih razseznosti, ki jih Slovenija ne more nuditi. In vsi se imajo fajn, so zadovoljni. Tako, da ce se se kdo zanima, verjetno bi vam rekli, da spakirajte in pojdite:)
Sam Melbourne, kot mesto, nama z Majo ni prevec vsec. Si lahko predstavljate, da pridete v eno velemesto in nimate skoraj nic za videti razen stolpnic? To je Melbourne:) No, nasli sva en most, na katerem so napisani podatki drzav, od koder so ljudje prisli v Avstralijo in nasli sva tudi Slovenijo. Pa v enem parku, ko sva jedli, se je okoli naju nabralo polno golobov in potem je prisel se en crn labod, ki sva se ga kar bali - on se naju ni:) Sva pa rezervirali dva dnevna izleta ven iz mesta in sicer enega na Great Ocean's Road in drugega na Phillip Island. Great Ocean's Road je cesta ob obali, po kateri se peljes od Melburna do Adelaide. Do Adelaide sicer nisva prisli, sva pa videli par najlepsih plaz na svetu, hranili papige, videli koale v divjini in seveda najvecjo znamenitost te poti: Dvanajst apostolov. Ce kdo ne ve, kaj je to: to so visoke skale, ki so raztresene ob obali in kljubujejo morju. Maja je bila tako navdusena, da imava ogromno slik. Moram pa tud jaz priznati, da je pogled na te skale nekaj posebnega, cudovit. Drugi dan pa je bil dan zivali. Najprej smo v enem mini zivalskem vrtu videli vombata in ga bozali (super! jaz bi mela kar enega za domov:), s koalo si se lahko samo slikal, ker je bozanje koal v Viktoriji prepovedano (cloveski dotik jim nekako skodi, ker so zaradi mascob veliko bolj tople kot clovek) in nato se kengoruji! Ko so to lustne zivalce! Lahko smo jih bozali, jih hranili in vsi so prav uzivali. Grozni so samo kaksni turisti, ki vrescijo za vsako zival v vrtu posebej... Videli pa smo tudi kengorujcico, ki je rojevala in eno, ki je imela tamalega v vreci:) Ko smo prisli na Phillip Island, smo videli kengoruje v divjini in seveda nasa zadnja postaja so bili pingvincki! Taksni majhni, ljubki pingvincki (veliki so okoli 30cm), ki pridejo po soncem zahodu na kopno in se odpravijo v luknjice, ki so po celem otoku. In to je bila super izkusnja! Ena skupina pingvinckov se je odpravila kar proti publiki, meter pred njimi obstala in se odpravila vzdolz vseh, ki smo sedeli na pesku in nato zavila v hrib slab. In jaz sem sedela na koncu in so sli cisto blizu mene. Gospa, ki dela tam, je rekla da se to skoraj nikoli ne naredi!:) Res super!:) Na izletu sva spoznali tri studente, ki so prisli za en semester iz New Yorka in vse trije so potrdili, da Americani nimajo pojma, kje je Slovenija. Zanimivo pa je slisati kaksnega Avtralca, ki Slovenija ne izgovori po anglesko ampak po slovensko. In veliko jih ve, kje je Slovenija. 1:0 za Avstralijo:)
Danes pa sva se odlocili, da malo lenariva. Zvecer greva se na stolp, da vidiva mesto v luceh, ker takrat pa je Melbourne res cudovit!:) Kot sem ze povedala, komaj cakava, da prideva v Cairns. Zdaj greva pa na pocitnice. Morje, plaza, korale, sonce! Jupi:)