Pa naj bodo to predsodki o Slovencih, kulturnem dnevu, o soljudeh...Verjamem, da brez njih ne gre, vendar jim ne smemo dovoliti, da bi nas vodili v odločitvah, predvsem pa ne v mišljenju.

Ravnokar sem se vrnila s kulturne prireditve, ki so jo pripravili gostje iz sosedne župnije v naši župnijski dvorani. Bila je to ena tistih stvari, na katere se ne odpraviš z navdušenjem, ampak si rečeš, da se morda vseeno spodobi. In greš. Malo je zoprno, od začetka bi vse kritiziral, ko te kar na lepem presune. Trud, ki ga je nekdo vložil, ne glede na visok nivo izvajanja, druženje, ki sledi...

Vse skupaj je začelo dobivati smiselno povezavo-spomnila sem se na Prešerna-kaj se ni tudi on moral boriti s predsodki drugih? Kaj ni ves čas verjel, da obstaja nekaj, kar je nad njimi? Saj zato ga pa danes tako cenimo.
Preden razvijem celotno "pridigo" kako nam je lahko za zgled itd. itd., se rajši osredotočim na bolj konkretne dogodke današnjega dne. Ko se že spominjamo mejnikov ob tem prazniku, se je ravno na današnji dan pred dvema letoma zgodil en tak mejnik - s skupino smo tisto nedeljo zvečer v studiu posneli našo prvo pesem, ki je bila kasneje kriva za to, da se danes lahko srečamo na tem portalu;o)

Ker pa sem se o snemanju ter vseh tegobah in radostih razgovorila že včeraj, tega ne bi ponavljala, je pa res, da je bil tisti dan za nas nekaj posebnega. Preživeli smo ognjeni krst in prav hecno se nam zdi, koliko vaj smo takrat namenili za eno samo pesem v primerjavi s podobnim delom za celo zgoščenko...

Ja, vsi rastemo in se učimo, tudi ob predsodkih, le če gremo preko njih.