Dekle se v odnosu počuti zapostavljeno in ogroženo, saj njen fant vse bolj jasno kaže, da mu tečaj nevrolingvističnega programiranja pomeni več kot ona. … Najprej Vas lepo pozdravljam!

Imam problem, za katerega bi rada mnenje nekoga, ki mislim da mi bo znal odgovoriti. Pred časom je moj fant začel obiskovati predavanja nevrolingvističnega programiranja. Jaz verjamem, da je to njemu zelo pomembno in da v tem uživa, ampak mislim, da se je preveč "spustil" v ta NLP predavanja. Zdi se mi, da če bi imel na izbiro mene ali karkoli drugega in NLP, bi slednji zmagal. Že nekajkrat sem bila na tem, da spakiram kovčke in preprosto pustim, naj gre svojo pot. A zmeraj nekako najdem nekaj, kar me zadrži. Na kratko povedano, sem zelo zmedena in ne vem, kako naprej.

(Na željo avtorice so podrobnosti njenega pisma izpuščene iz internetne objave.)

Lepo Vas prosim za iskren odgovor! Najlepša hvala!

Čokoladka



Pozdravljena, Čokoladka!

Hvala ti za zaupanje! Problemov sama vidim kar nekaj:

- Želiš si, da bi bil fant samo tvoj in da bi bila kar največ skupaj. To je legitimna želja, ne more pa biti tudi zahteva. Glej, do poroke je vsak od vaju popolnoma svoboden za odločitve kdaj bo kje in s kom, ker gre le za obdobje spoznavanja drug drugega, ki ni določeno z nobeno obljubo predanosti, zvestobe, ljubezni, skrbi ter odgovornosti. Če bi bila vidva že poročena, bi ti rekla, da ga spomni na to, da je sedaj njegova najbolj pomembna stvar gradnja vajine zakonske zveze, kar se s poročno obljubo tudi zavežeta. Skratka, do poroke še ni 100% zavezan vajini zvezi in se lahko več posveča svojim konjičkom.

- Skrbi te, ker se ti zdi, da je tvoj fant že obseden z NPL-jem. To ti verjamem. Usposabljanje mu vzame dva vikenda mesečno, kar ti ni všeč, ker so vikendi edini čas, ko sta lahko bolj skupaj. Če bi on vajin odnos postavil na prvo mesto, bi morda skozi pogovor našel kakšno alternativo, da se vendarle čez teden nekoliko več vidita ali kaj podobnega. Skratka, tudi on bi si želel biti več s teboj in sam bi iskal in dal pobudo, da če se že ne vidita ves vikend, da se mogoče na drugačne načine več vidita. Verjamem, da ima tudi naporno službo, a sama sem mnenja, da še tako dobra služba traja 8 ur, sicer je tudi kasnejša zakonska zveza lahko na krhkih temeljih, saj ti verjetno ne bo lahko še ob otrocih biti cele dneve sama. Prepričana sem, da bi si lahko našel tudi časovno bolj ustrezno delovno mesto, ki bi mu omogočalo več prostega časa. Po drugi strani pa vedi, da bosta imela z leti dosti manj časa za vaju, kot ga imata sedaj. Ko sta oba v službi, postaneš naenkrat razočarana nad tem, kako malo se vidita - vsaj to vem, da je bila moja ugotovitev, ko sem se poročila. Prej živiš v utvari, kako boš z ljubljeno osebo vse dneve skupaj, na koncu pa prihajata okoli 17h domov, si naredita za jesti, kaj pospravita, kam gresta, pa je že ura skoraj toliko, da gresta lahko spat po utrujajočem dnevu ... Ko pa so še otroci, je pa sploh vsak dan premalo časa. Skratka, sedaj imata pravo priložnost, da se učita vzeti si drug za drugega čim več časa.

- Čutim, da si nekako ljubosumna na fantovo usposabljanje, ki ga je on očitno postavil na prvo mesto v svojem življenju, torej trenutno tudi pred teboj. In upravičeno si to misliš. Nekaj je, če mu to veliko pomeni, drugo pa je, če niti v vsakdanjem življenju ne more in ne zna 'izstopiti' iz usposabljanja in te s tem upravičeno jezi. Če sem te prav razumela, pa po drugi strani praviš, da si pripravljena počakati, saj traja to izobraževanje 4 leta. Potem si vzela v zakup tudi fantovo pogostejšo odsotnost ob koncih tedna. Če to drži, če si to res sprejela, potem te to ne bo več toliko motilo. Vzemi si tiste vikende čas zase, pojdi s kolegicami nekam, kjer ti je všeč, ne vem, na skupne nakupe, sprehode, izlete, ven na pijačo. Prepričana sem, da ti ne bo zmanjkalo domišljije, kaj vse lahko počneš, ko si sama. Torej tudi čas, ko si sama, jemlji kot koristen in prijeten čas ...

- Zmotilo me je to, ko praviš, da se je za svojo trenutno obsedenost pripravljen tudi skregati. To se mi zdi pa precej slab obet za vajino prihodnost. Kako veš, kdaj ga bo kaj pičilo in te bo zopet postavil na stranski tir, ti pa ga boš vdano čakala, da se njegova obsedenost konča? In kako boš takrat reagirala? Bojim se, da mu boš slej ali prej začela očitati, da si se morala že tolikokrat odreči vajinim skupnim trenutkom in ga začela obsojati. In to je največkrat začetek konca. Premisli seveda sama, jaz ti skušam samo nanizati čim več točk, kot izhodišča za tvoje razmišljanje.

- Pa vendar te ob fantu zadržuje to, da se sicer dobro razumeta in ujameta. Posebej izpostavljaš področje spolnosti, ki vama očitno veliko pomeni. Očitno pri vama drži načelo, da četudi se podnevi še toliko spreta, posteljni užitki potem vse 'uredijo'. Vendar ponavadi je prvih nekaj let skupnega življenja spolnost v ospredju. Kaj pa bo kasneje tisto, kar bo uspelo zgladiti odnose med vama? Vprašaj se sama ali si torej pripravljena prenašati njegove muhe in celo zahteve, da ne posegaš v njegovo življenje, odločitve ... To, kar sem sama začutila v tvojem pismu, je, da v resnici težko prekineš vajino zvezo, ker trenutno poznaš dobro le svojega fanta in življenje z njim. Vprašanje pa, kako bi se odločila, če bi spoznala fanta, ki bi bil do tebe ves čas pozoren in bi te postavil na prvo mesto v svojem življenju, ki bi skratka imel tisto, kar trenutno pogrešaš ob svojem fantu. Kako bi se potem odločila? Točno tako naj bi izgledala zrela zakonska zveza. Kot medsebojna zveza ljubezni (ne zaljubljenosti!) dveh, ki postavljata drug drugega na piedestal svojega življenja in se vsakodnevno trudita ogromno časa in medsebojnih darovanj darovati v graditev kar najboljšega odnosa. Partnersko življenje zahteva vsakodnevna prizadevanja obeh partnerjev, da zveza raste. Če tega ni, je kmalu na robu prepada. Vprašaj se: Koliko časa on namenja poglabljanju vajine zveze? Kako ti vsak dan pokaže, da te ima rad? Predlagam vama, da si prebereta knjigo 5 jezikov ljubezni za samske, ki se meni zdi kot biblija za kar najbolj kvalitetne medsebojne odnose.

- Moti me, ko praviš, da se noče pogovarjati. To je še en zelo slab obet za dolgotrajno in kvalitetno ljubezensko zvezo. Prav pogovor je tisti, ki odnos vzdržuje. In če komunikacije, iskrene in o vseh stvareh, ni, potem je samo še stvar tvoje potrpežljivosti, če to dopuščaš. Ker sama vem, da je pogovor ključ v uspešnem odnosu, vem, da bi najprej iskala fanta, s katerim se lahko o vsem pogovorim. In to je ravno to, kar je mene očaralo pri mojem možu. In potem, ko uvidi svojo nezmožnost iskrenega komuniciranja, sploh, če mu želiš s pogovorom sporočiti kakšno njegovo napako ali svoje slabo doživljanje njegovih reakcij, te začne podkupovati z darili. In ko mu že poveš, kaj se ti zdi zate najlepše darilo, dvigne roke, da tako dragocena pa očitno zanj nisi, da bi se zmogel sam premagati in se začeti pogovarjati s teboj. To se mi zdi najbolj trhel temelj vajine zveze, ki ga ni modro spregledati, saj trenutno hodita po robu. On te ves čas pogojuje s svojimi zahtevami in te tudi bo, ker itak vidi, da ob njem še kar vztrajaš. Premisli o tem ...

- Drži, pošteno te moti, ker ob njem ne zmoreš več biti sproščena. Čutiš njegovo kontrolo, kot da te bo sprejel le, če boš ustrezala kriterijem njegove nove filozofije. Si torej pripravljena vse življenje igrati nekaj, kar ti nisi, da boš ustrezala njegovim pričakovanjem in s tem ohranjala vajino zvezo? Odgovori si sama.

- Prav si ugotovila, on te je že nekajkrat postavil pred dejstvo, da se sprijazni z njegovo življenjsko filozofijo, časovno odsotnostjo, nenehnim nadzorom svojega vedenja in podkupovanjem z darili. In ti še kar vztrajaš ob njem. S tem mu seveda niti ne daš povoda, da bi se mogoče pa le ustavil in malo premislil ter si mogoče enkrat sam prišel na jasno, kje v njegovem trenutnem načinu življenja si pravzaprav ti. Ali te ima samo ob prostem času, ko drugega bolj pametnega dela nima? Ali te ima rad samo, kadar si taka, kot si je on zamislil? Zaenkrat sta odgovora na obe vprašanji pozitivna. In to zaenkrat, še ob dejstvu vajine nekomunikacije, ne pomeni nič dobrega. Sedaj je vprašanje le, kdaj bo tebi 'počil film' in si boš najprej v svoji glavi prišla na jasno, potem pa mu jasno povedala svoje zahteve, če želiš, da se vajin odnos ohrani. Sama bi ti predlagala, da se za en mesec odseli in prekini stik z njim, po tem času pa se zopet srečajta in pogovorita, kako vajin odnos vidita sedaj, po mesečni oddaljenosti drug od drugega. To je ena boljših metod za preizkušanje neke partnerske zveze.
 
Mislim, da sem ti dala precej izhodišč za razmišljanje. Če želiš, pa se lahko čez čas ponovno pogovoriva, s pismom ali osebno. Želim ti čim bolj premišljeno odločitev,

Andreja Jereb