| ponedeljek, 09 junij 2008

Sara svojega fanta srčno ljubi in bi se rada z njim pogovorila o skupni prihodnosti, on pa tak pogovor odklanja, češ da zaradi ran iz otroštva še ni pripravljen načrtovati svoje družine. Lahko iz take podlage zraste njuna skupna sreča, ali pa je morda bolje, da se njuni poti razideta? Lep pozdrav!

Čeprav nimam težave, ki bi mi onemogočala spanec ali kradla nasmeh, bi kljub vsemu prosila za nasvet.

No, stvar gre nekako takole: zadnjih 5 let sem srčno zaljubljena v fanta, s katerim sva preživela večino tega časa skupaj, sva pa imela tudi nekaj premorov iz taksnih in drugačnih razlogov.

Z njim sem že (za moja leta) precej časa in čedalje bolje je in čedalje več se pogovarjava o stopnjevanju razmerja v izvenzakonsko skupnost ali celo zakon. Čeprav sem nad idejo navdušena, me muči nekaj dvomov, ki si jih s pomočjo bližnjih ne morem razrešiti, zato potrebujem nekoga, ki bi podal čustveno neobremenjeno mnenje.

Na začetku je bilo najino razmerje katastrofa. Nikakor se nisva mogla dogovoriti, kako naj bi opredelila najin status in predvsem iz dvomov o pripravljenosti na zvezo sva jo prekinjala in zopet začenjala. No, vse dileme sva z maratonskimi pogovori in potrpežljivostjo reševala in zadnji dve leti je bilo najino razmerje tako rekoč povsem normalno. S fantom se, kar se tiče tekočih zadev, razumeva, vendar se vedno zatakne, ko se začneva pogovarjati o prihodnosti. Čeprav pravi, da je rad z mano, da mu je prijetno, se ne želi pogovarjati o skupni prihodnosti, zakonu, otrocih, niti hipotetično niti v obliki sanjarjenja "Nekoč, ko ... ". Pravi, da njemu družina pomeni nekaj povsem drugega kot meni (jaz v nasprotju z njim živim v zelo zdravi družini) in da se zelo težko pogovarja o tem oz. pušča to za prihodnost.

Glede na to da sem bila jaz ves čas gonilna sila najine zveze, se zdaj sprašujem, ali je z mano enostavno zato, ker se je navadil in mu je misel na prihodnost z mano res tako grozna, ali pa mu je resnično fino z mano in se zares boji družine. Jaz ga srčno ljubim in mi je težko brez njega, toda ne želim biti v zvezi, v kateri bi nekdo ostajal samo zato, ker je tako lažje.

Hkrati se je nedolgo nazaj pojavil nek fant, kateremu sem strašno všeč in je pripravljen biti z mano brez oklevanja (kot pravi) in ima veliko bolj jasne ideje, kaj želi od življenja. Ravno njegov prihod v moje življenje je spodbudil to premišljevanje o moji zvezi. Svojega fanta obožujem in se mi zdi, da se popolno ujemava v vseh pogledih, z njim sem iskreno srečna, a se vseeno sprašujem ...

Zavedam se, da mi ne boste podali rešitve na krožniku, pa vendar želim iskren dogovor. Včasih se mi zdi, da sem kar malo obsedena z njim in menim, da to ni dobra podlaga za partnersko srečo.

Lepo se vam zahvaljujem za odgovor in pošiljam pozdrave! :)

Sara


Pozdravljena, Sara!

Hvala za tvoje pismo in zaupano situacijo vajinega odnosa s fantom. Kar nekaj časa sta skupaj, kar dobro se poznata, v mnogo stvareh se ujameta, razen pri eni ključnih - razmišljanju o skupnem življenju, o skupni prihodnosti. Prav imaš, res je čas za temeljit premislek, vendar dvomim, da bo to stvar enega internetnega nasveta. Menim, da bo skoraj bolje, da se srečava in temeljito pretehtava vajino dosedanjo pot ter perspektive za naprej.
Praviš, da fant izvira iz družine, kjer se oče in mama ne razumeta najbolje. Verjetno od tu njegov strah pred tem, da bi se z nekom vezal, poročil, z dekletom skupaj zaživel. To je nekaj, kar bo moral sam temeljito premisliti, saj mu prav to, da trenutno še ni psihično osvobojen od 'zgleda' svojih staršev, pomeni, da še manj zmore stati na svojih nogah, si ustvariti svoje sanje glede prihodnosti. Če sam tega ne bo zmogel, naj čimprej poišče pomoč pri nekom, ki ga bo spremljal na njegovi poti osebnostnega zorenja. Tu sama ne moreš storiti več kot to, da ga k tej odločitvi spodbudiš. Dvomim, da bo kaj pomagalo prepričevanje, da bosta le tako lahko ostala skupaj, če vidiš, da mu do vajine zveze ni najbolj. Sedi na dveh stolčkih in daj mu potreben čas, da se odloči za eno pot in tisti sledi.

Trajnejša osrečujoča zveza je nemogoča, če je nenehno gonilna sila samo en člen te zveze. Prav zato se mi zdi blagodejen ta čas, ko sta ločena, da imata oba čas pretehtati vajino razmerje in svoj odnos do drugega. Do jeseni lahko sama še marsikaj storiš. Takrat pa se boš lahko verjetno precej hitro odločila: če ni svojih prepričanj nič spremenil, če vaju še vedno ne vidi skupaj, če ima še vedno strahove pred skupnim življenjem in se noče pogovarjati o vajini prihodnosti, mu pusti oditi. Nekdo potrebuje več časa, da spozna, kaj hoče v življenju in si tisto tudi ustvari, nekdo manj.

Končno si tudi ti še zelo mlada za resno zvezo, mirno lahko še nekaj let počakaš, vmes pridno študiraš, čimprej diplomiraš, si najdeš službo. Ta čas boš tudi sama osebnostno dosti napredovala, spoznala različne fante, spoznala tudi sebe. Bolj jasno ti bo, kakšnega partnerja pravzaprav iščeš, kaj se ti zdi pri vama ključno, da vama je skupno, kaj si želiš, da bi tvoj fant imel in kaj so tista prepričanja, razvade, osebnostne lastnosti, ki jih v nobenem primeru v zvezi ne boš tolerirala. Ko boš sama imela jasno sliko o tem, kakšnega fanta iščeš, ga boš tudi hitreje našla in se ne zapletala v več neproduktivnih zvez, ki bodo begale tebe ter vznemirjala tvoja čustva.

Si še mlada in imaš čas pred resno zvezo se ukvarjati s kupom stvari, za katere boš potem težje našla čas (od potovanj, morebitnega izpopolnjevanja v tujini, različnih hobijev,...). Naj se ti ne mudi. Odločitev za sebi najbolj primernega partnerja, je ena najpomembnejših v življenju (no, tudi svoje sanjske službe ne zamudi...), saj bosta skupaj šla skozi mnoge preizkušnje in skozi mnogo čudovitih trenutkov. Pomembno je, da najdeš resnično nekoga, ki te bo sprejel tako kot si in te postavil na prvem mestu v svojem življenju. Išči takega fanta, ki bo kar najbolj osebnostno zrel, a večina teh ima med 27 in 30 let ali še več, redki pa manj. Skratka, ne hiti, raje uživaj ta študentska leta in jih kar najbolje izkoristi, saj trenutno nimaš še nobene druge obveznosti kot redno opravljanje izpitov.

Upam, da sem ti dala nekaj izhodišč za razmišljanje, če pa bi se želela še pogovoriti, me pokliči in se dogovoriva. Vse dobro,

Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3576-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti