Kristina Krašna | ponedeljek, 26 maj 2008

ImageNa festivalu družin v Postojni, 18. 5. 2008, smo se najbolj pridni člani Mladi.net udeležili okrogle mize z naslovom Naložba v odnose za najboljše donose. Gostje so bili Ivana Ropert, Matija Šenka, Jože Ramovš in Adi Smolar. Diskusijo o družini in odnosih znotraj nje je vodila g. Sabina Kocjančič. Razvila se je kar zanimiva debata (z rahlim duhom po politiki).

Najprej je voditeljico zanimalo, kaj gostom pomeni družina (vsi so poročeni – op. avt.). Seveda so vsi izjavili, da je družina na prvem mestu in da jim veliko pomeni, najbolj izviren pa je bil Adi Smolar s svojo izjavo, da kar težko sedi tukaj in preživlja čas izven družine, tako da komaj čaka, da bo tega konec in se bo lahko vrnil med svoje. Pogovor se je nadaljeval s provokativnim vprašanjem: Ali se družina splača. G. Ramovš je na to odgovoril z vprašanjem: »Ali se splača biti pošten? Nekatere stvari so kvaliteta – o tem se ne sprašujemo, ali se splača ali ne.« Dodal je še, da se znotraj družine splača vlagati v lepe odnose. Tej izjavi so se pridružili tudi ostali.

Sledilo je vprašanje o usklajevanju službe in družine. G. Šenka je dejal, da poskuša čim manj dela nositi domov, da mu tako ostane več časa za družino. G. Ramovš pa je dodal, da je šolski urnik družini zelo neprijazen – bolj kot služba. »Služba ti vzame osem ur, šola pa ti vzame popoldneve, vikende, učenci morajo pisati eseje, ki so kritika – to je že dobro, če smo kritični, a preveč kritike – to za družino ni dobro.« Spomnil nas je, kako je Gospod Bog komentiral svojo družino: »To je moj ljubljeni Sin, vesel sem ga.« To pa ni kritika, to je navdušenje.

Na ekonomsko vprašanje: koliko družina stane, je bilo težko odgovoriti. G. Šenka je predlagal, »da bi že majhne otroke učili varčevanja, kupimo jim šparovček, potem pa jih tudi učimo, da sami prispevajo kak delež, kadar se kupujejo skupne stvari.« Po mnenju Adija Smolarja se preveč bojimo prihodnosti, to nas preveč skrbi. Pokazal je, kako je pri njih: »Privoščimo si, kar si lahko; česar pa ne – s tem se ne obremenjujemo.«

Ob koncu je g. Ramovš poudaril še pomen sožitja med partnerjema in pomen povezovanja družin. Seznanil nas je s prakso, ki so jo uvedli v Franciji, in sicer da se nekaj družin redno srečuje vsak teden ali na štirinajst dni. Izkazalo se je, da se je s tem rešil tudi precejšen del socialne problematike. Ga. Ropert pa je dodala, da se v družbi premalo govori o odnosih, ki povzročajo težave. Kot problem je izpostavila to, da se ne znamo pogovarjati na pravi način, v kar pa bi po njenem mnenju morali vlagati že v osnovni šoli.

Pogovor se je tako počasi zaključil. Pravzaprav smo poslušatelji izvedeli kar nekaj novega. Žal pa je imela okrogla miza premalo zanimiv naslov, da bi pritegnila kaj več poslušalcev.


 

Zadnja sprememba: torek, 19 marec 2013
(4 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4284-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti