mladi.net | sreda, 07 maj 2008

ImageNi še minilo preveč časa, da se ne bi spominjali hrupnega poslavljanja fantov od prijateljev, domačih, drugih prebivalcev, ko so odhajali na vojsko. Pred nekaj leti pa so obvezno služenje vojaškega roka dokončno ukinili in izkušnjo biti vojak za navadnega mladeniča precej omejili. Zgodbice o tem, »kako je bilo pri vojakih«, pa lahko še vedno poslušamo pri svojih očetih in stricih.
Kdo danes brani našo domovino in še nekaj zanimivosti nam je povedal diplomirani obramboslovec, Primož Perko.

Kdo danes brani našo domovino?
Naj na to vprašanje odgovorim kar s suhoparnim naštevanjem institucij, ki tvorijo nacionalno-varnostni sistem in z različnimi sredstvi (vojaškimi, političnimi, diplomatskimi ...) v primeru ogrožanja varnosti branijo našo
domovino. To so: Slovenska vojska (SV), ki ji je kot edinemu podsistemu poverjena naloga izvajati oborožen boj; policija; obe obveščevalni službi, od katerih je ena civilna (Slovenska obveščevalna varnostna agencija – SOVA) ter druga vojaška, v sestavi Ministrstva za obrambo (MORS) in se imenuje Obveščevalna varnostna služba (OVS);
pomembno vlogo igra tudi Svet za nacionalno varnost (SNV), ki ga sestavljajo visoki predstavniki države in zgoraj omenjenih služb; na diplomatski fronti igra aktivno vlogo Ministrstvo za zunanje zadeve (MNZ) in celoten diplomatski zbor in tudi predsednik republike; obrambo s političnimi sredstvi pa lahko izvajajo politične institucije, vendar to ni njihova primarna funkcija.
V primeru oboroženega spopada in okupacije našega državnega ozemlja, kar je na srečo dandanašnji manj verjeten scenarij, bi vzniknile tudi narodne samozaščitne formacije oz. različna odporniška gibanja. Nekatera bi skušala delovati povsem avtonomno in biti neodvisna od regularnih vladnih sil, druga pa bi se bolj ali manj vezala na državo in njeno
kontinuiteto pri izvajanju oboroženega boja.
Čeravno svetovne varnostne razmere ustvarjajo vtis, da se narodi pospešeno oborožujejo, bi rad opozoril na vedno večji pomen, ki ga pridobivajo nevojne vojaške operacije. Gre za različne humanitarne misije, ohranjanje in izgrajevanje miru, ki jih izvaja ali vojska sama ali v povezavi s civilnimi institucijami.

Zakaj jo branijo (jim je motivacija denar, dolžnost, vest ...)?
Ko govorimo o motivaciji, se moramo zavedati, da gre za zelo kompleksen psihološki pojem. Verjetno bi se najbolj približali realnosti, če bi odgovorili takole: motivacija za obrambo domovine je odvisna od trenutnih okoliščin (prostor in čas, kjer se izvajajo
vojaške operacije), mentalne strukture (vrednot) slehernega branilca, ustroja obrambno-varnostnega sistema oz. bolj specifično načina popolnjevanja oboroženih sil (poklicna vojska, naborniški sistem, najemniška vojska).
Naj ponazorim s primerom: pripadnika SV na misiji v Afganistanu po vsej verjetnosti najbolj motivira lep zaslužek in določene bonitete, napredovanje navzgor po hierarhični lestvici, morda čisti avanturizem, medtem ko je pripadnika Teritorialne obrambe (TO) leta 1991 vodilo prepričanje, da se bori za pravično stvar, naj se sliši še tako patetično, za  tisočletne sanje slovenskega naroda – torej ljubezen do svoje domovine in naroda.

Pred kom/čim jo branijo (teroristi, sovražnikom, tujim vplivom …)?
Zaradi močno spremenjenih varnostnih razmer po koncu hladne vojne danes obramba domovine poteka na drugačen način. Ne gre več za neposredno obrambo državnega ozemlja, ampak za varovanje vitalnih državnih interesov povsod po svetu. Močan element je tudi ohranjanje stabilnosti (ekonomske, politične, vojaške) v širši regiji. Za to so zadolženi tudi slovenski fantje na misijah v balkanskih državah (BiH, Kosovo).
 

 

Zadnja sprememba: sreda, 07 maj 2008
(4 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3073-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti