Ana Krašna | sobota, 12 april 2008


Image
foto: prostovoljstvo.org
Naslednji teden, od 14. do 20. aprila, poteka že 9. festival prostovoljstva mladih. Osrednja prireditev bo v ponedeljek, 17. aprila, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Prideš tudi ti? Če ne boš za katero od neštetih stojnic, se lahko sprehodiš mimo in pogledaš, kje vse se da prostovoljno delovati. Za stojnico Evropske prostovoljne službe bo stala tudi Alenka Oblak, ki se že nekaj časa s prostovoljstvom poklicno ukvarja. Trenutno je zaposlena na Movitu (Movit na mladina – zavod za razvoj mobilnosti mladih). Ker ima veliko izkušenj z organizacijo prostovoljnih dejavnosti, smo jo povprašali, kako vidi prostovoljstvo s tega vidika.

O tem, kaj je prostovoljno delo, obstaja veliko definicij. Kakšno pa je glede na vaše izkušnje vaše mnenje?
„Prostovoljno delo je delo, ki ga po svoji svobodni odločitvi in brez materialnih koristi opravlja posameznica/posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist.“
To je definicija, ki so jo sprejele slovenske prostovoljske organizacije. Tudi sama se strinjam z njo, ker pove, kaj je minimalno, da lahko govorimo o prostovoljnem delu. Združuje tako formalno prostovoljno delo (v okviru organizacij) kot neformalno (pomoč v soseski, naključna, samoiniciativna pomoč – npr. na cesti ipd.).
Formalno prostovoljno delo se odvija predvsem v okviru nevladnih organizacij, najdemo pa ga tudi v javnih institucijah (bolnice, šole, centri za socialno delo ipd.). V zadnjem času je tudi čedalje več profitnih organizacij, ki ponudijo svoje prostovoljno delo za dobro ljudi, skupnosti, organizacij (zaposleni opravijo nekaj ur prostovoljnega dela za lokalno skupnost, računalničar oblikuje spletno stran za društvo, 2 uri/mesec pomoči pri računovodstvu …).
Prostovoljno delo odgovarja na aktualne potrebe posameznikov ali skupnosti, pomeni pa predvsem dodano vrednost kvaliteti življenja. Npr. otrok v bolnici bo preživel tudi brez obiskov prostovoljca, mu pa ta lahko naredi nekaj uric lepših in ob boljšem počutju se otrok tudi prej pozdravi.

Klasično vprašanje: kaj prostovoljci s tem pridobijo?
:-) Prostovoljci vedno dobimo več, kot damo.
  • Spoznamo nove ljudi,
  • imamo dober občutek, da smo naredili nekaj dobrega za druge, za okolje ...,
  • uresničujemo svoje poslanstvo,
  • se zabavamo,
  • najdemo smisel življenja,
  • lahko sooblikujemo svet,
  • spremenimo svoje vrednote,
  • imamo vedno nove izzive,
  • lahko se veliko naučimo (jezika, o sebi, veščin za službo, vodenja delavnic, projektnega dela, timskega dela, vzgoje, javnega nastopanja …) …
Tu bi lahko vsak napisal nekaj svojega. Npr. sama sem na osnovi izkušenj, ki sem jih dobila kot prostovoljka, dobila že 4. službo, od tega so mi 2 ponudili. To ni bil razlog, da sem se odločila za prostovoljstvo, je pa prijetna posledica.

Je prostovoljstvo zelo razširjeno ali se srečujete tudi s primeri, ko je ljudi strah, se počutijo nesposobni ali jim je pod čast nekaj narediti zastonj?
Prostovoljstvo je zelo razširjeno – po starosti, načinih dela, v različnih oblikah organizacij in izven organizacij ,,, So pa tudi primeri, ko se ljudje ne čutijo sposobne opravljati nekaterih prostovoljnih del in imajo vso pravico reči, da tega ne bodo počeli. V okviru organizacij lahko dobijo tudi podporo, usposabljanje, da se pripravijo tudi na taka dela, če želijo.
V današnjem času je tudi precej takih, ki rečejo, da zastonj pa že ne bodo delali. Prostovoljci jim lahko pokažemo, da se splača. :-)

V kateri starostni skupini je največ takih, ki se vključujejo v prostovoljstvo?

V Sloveniji najbolj izstopata skupina mladih, predvsem študentov, in skupina upokojencev, prostovoljce pa lahko najdemo v vseh starostnih skupinah - no, pri dojenčkih morda res še ne :-). Med gasilci je veliko ljudi, ki to počnejo poleg službe, v tujini pa je nasploh precej običajno, da poleg službe opravljaš še kako prostovoljno delo.

Ali kje obstaja kakšna statistika, koliko mladih se vključuje v prostovoljstvo?

Take statistike ni, ker še ni bilo narejenih tako obsežnih raziskav.

Kako pa razumete delo organizacij, ki koordinirajo prostovoljstvo in imajo prav za to zaposlene delavce? Na prvi pogled gre za paradoks, saj je prostovoljstvo po definiciji neplačano …
Sploh ne gre za paradoks. Če želimo zagotavljati visoko kvaliteto prostovoljnega dela, je potrebna stalna podpora prostovoljcem, skrb za stalno usposabljanje prostovoljcev, stalno ugotavljanje potreb uporabnikov, skupnosti, da se lahko dovolj ažurno odzivamo na to s prostovoljnim delom … Hitro ugotovimo, da je za to potrebno biti kar veliko prisoten v organizaciji.
Veliko tega lahko opravljajo prostovoljci, vendar imajo (poleg šole, študija, dela …) zelo omejen čas in lahko odgovorno opravljajo le del tega. V nekaterih primerih (npr. bolnica) je potrebno zagotavljati 24-urno strokovno prisotnost, kar prostovoljci težko zagotovijo; druge organizacije (npr. skavti) pa delujejo na osnovi prostovoljstva …
Pogosto se izkaže, da je vse to lažje zagotavljati, če je vsaj kakšen zaposlen, običajno pa zaposlenih ni veliko, ker niti ni veliko denarja za take vrste dela.
Potrebno je zagotavljati tudi kontinuirano delo – prostovoljci so namreč prisotni le nekaj časa in redko se dogaja, da bi en prostovoljec prenesel znanje na drugega, v nekaterih primerih pa je nujno, da se delo nadaljuje tam, kjer se je končalo. Za tako zaledje lažje skrbijo zaposleni. Zaposleni lahko pomagajo tudi pri uveljavljanju pravic in ugodnosti za prostovoljce, vzdržujejo infrastrukturo … V nekaterih primerih vse to lahko počnejo prostovoljci, v drugih pa je potrebno vsaj malo pomoči zaposlenih.


 

Zadnja sprememba: sreda, 16 april 2008
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4844-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti