"Ponedeljek je en grozen dan..." bi zapel Adi. Vendar za večino naših članov, ki smo še študentje, to niti ne drži...čeprav si ne upam trditi to kar v imenu vseh, bom rajši nadaljevala s svojo izkušnjo;o)

Potem, ko me iz mobilnega telefona prebudi kar se da lepa melodija, se moje misli usmerijo na dan, ki je pred mano. Danes me ni čakalo nič kaj presenetljivega: dopoldne za klavirjem, popoldne službovanje na Glasbeni šoli, zvečer ura s profesorjem in potem-seveda, prispevek za blog!?! kako živčno sem zadnje dni prebirala Gregatove zapise in se spraševala, kaj zanimivega se bo zgodilo meni...pa ti taka obveza pravzaprav sama pomaga, da se spomniš minulega dneva in opaziš zanimive stvari in dogodke, ki bi jih sicer pozabil. Svetujem takole terapijo vsem, ki se izgubljajo v t.i. sivinah dneva, še posebej morda v ponedeljkovih;o)

Bi bil pa že skrajni čas, da se vsaj malo predstavim, če že trosim modrosti po tem portalu. Moj vsakdanjik je v vsakem primeru napolnjen z glasbo. Če ne po študijski ali službeni dolžnosti, pa me spremlja kako drugače.

Opravljam zaključne zadeve na Akademiji za glasbo, imam nekaj nadebudnih malih učencev, ki mi precej popestrijo teden, klavirske tipke pa so moja družba skozi dolge dopoldneve. V naši skupini se poigravam s harmonijami, aranžmaji, tudi nasploh rada kakorkoli umetniško ustvarjam. Če ne drugače, pa z okrasitvijo torte...ja, je imela ravno danes naša mami rojstni dan, pa smo jo presenetili.

Dan je minil, sicer se je podaljšal, ker se ob odločitvi za pisanje na internetu pojavijo še kakšna znana imena in se z njimi zaklepetaš;o) ja, današnja tehnika, kaj vse nam omogoča...no, o tem pa kdaj drugič, se "beremo" jutri!

Lep začetek torkovega dne!