Kakšen namen ima do potankosti izdelana liturgija, opisana v Drugi Mojzesovi knjigi? Kako (in če sploh) je mogoče popisovanje vse te opreme dojeti kot besede, navdihnjene od Svetega Duha? Živijo!

Berem Staro zavezo, natančneje 2. Mojzesovo knjigo. Zanima me, kakšen namen ima do potankosti izdelana 'liturgija' oz. vse v zvezi z svetim šotorom in ostalo 'opremo'. Tako zelo natančen opis vse opreme, ki naj bo narejena, ter tudi natančno obredje, obleke in predpisi za darovanje … Kako naj si razlagamo, da je Sveto pismo navdihnjeno od Svetega Duha (ta del)? Hkrati se mi odpira vprašanje, zakaj/ali je tako tudi pri katoliškem obredju? Zdi se mi, da mlad človek, ki ne pozna in ne razume vsega obredja, zelo težko sledi vsemu temu. Zdi se mi tudi problem, ker sam največkrat opazim, da obredje ne prihaja iz mojega (niti iz sosedovega) srca.

Hvala za odgovore :), lep dan,

student


Da imamo pred seboj Sveto pismo kakršnega poznamo danes, je vzelo precej časa. Če ne razmišljamo o raznih ustnih tradicijah vere ali pisnih virih, ki danes več ne obstajajo ali so postal del besedil, kot jih poznamo, lahko rečemo, da je Sveta Biblija (Sveta Knjižnica) nastajala dobrih 1000 let.  Kaj vse se zgodi, spremeni, dopolni in izpolni, pozabi in porazgubi v enem tisočletju, si je težko predstavljati. Zaradi tega težko v celoti razumemo nekatere dele svetih spisov, o pomenu nekaterih pa lahko samo slutimo. Če želimo spoznati skrivnost, modrost in navdih, ki se skriva in razkriva v svetih spisih, se moramo lotiti temeljitega študija in globokega premišljevanja. Kljub temu se naše poznavanje svetih spisov povečuje in po najdbi Qumranskih rokopisov ter najdbah v egiptovskem Nag Hammadiju so se neprestano odpirajo nove možnosti za interpretacijo Svetega pisma, na svež način. Študij v tej smeri je res fascinanten!

Vaše vprašanje je posebej povezano s tempeljsko opremo in liturgijo, kakor je opisana v postavi in glede kako je nekaj tako tehničnega lahko hkrati navdihnjeno. Res je, da zgleda vse zelo tehnično, vendar se v vsem tem hkrati razodeva globoka simbolika in teologija. Opisi templja, tempeljske opreme, duhovniške obleke, očiščevalne kopeli in maziljenja duhovnika, očiščevanje s krvjo in podobne stvari so dale jezik tako judovski, še bolj pa krščanski teologiji in duhovnosti.

Mesija, na primer, je v Pismu Hebrejcem opisan kot Veliki duhovnik:

4:1 Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe. 2 Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in s tistimi, ki blodijo. 3 Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe. 4 In nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog, kakor Arona. 5 Tako tudi Kristus ni sam sebe poveličal, da je postal véliki duhovnik, ampak ga je poveličal tisti, ki mu je rekel: Ti si moj sin, danes sem te rodil, 6 kakor pove tudi drugje: Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.
7 On je v dneh svojega mesa daroval molitve in prošnje z močnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel rešiti iz smrti, in bil je uslišan zaradi spoštovanja do Boga. 8 Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, 9 dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, počelo večnega odrešenja, 10 ko ga je Bog razglasil za vélikega duhovnika po Melkízedekovem redu.

V Levitikusu je opisan šotor božje navzočnosti in njegova izdelava. Bog roma in se premika s svojim ljudstvom, njegova navzočnost je sredi med njimi (Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil). Preden veliki duhovnik enkrat na leto vstopi v najsvetejše (tabernakelj), kjer se postavi v navzočnost Boga, se mora skopati, da se tako ritualno očisti. Ko Jezus (Veliki duhovnik po Melkizedekovem redu) začne svojo službo (bogoslužje), tudi opravi ritualno kopel, in takoj za tem se mu je razodel Bog:
1 Poglavitno pri tem, o čemer govorimo, pa je tole: takšnega vélikega duhovnika imamo, ki je sédel na desno prestola veličastja v nebesih in 2 je služabnik svetišča in resničnega šotora, katerega je postavil Gospod in ne človek. (Heb 8,1)

13 Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. 14 Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« 15 Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. 16 Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. 17 In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«

Čeprav templja danes ni več, je krščanstvo še naprej ostalo vera, ki uporablja tempeljsko simboliko in tempeljski jezik. Jezus napove razdejanje Jeruzalemskega templja, a hkrati napove zidavo novega templja, tempelj njegovega telesa, ki je Cerkev.

45 Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. 46 Rekel je: »Pisano je:
Moja hiša naj bo hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.« (Lk 19:45)

Jezus je šel iz templja in je odhajal. K njemu so stopili njegovi učenci, da bi mu pokazali tempeljske stavbe. 2 Rekel jim je: »Vidite vse to? Resnično, povem vam: Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« (Mt 24:1-2)

Jezus veliki duhovnik in tempelj hkrati
18 Kajti po njem imamo oboji dostop k Očetu v enem Duhu. 19 Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. 20 Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus, 21 v katerem se zedinja celotna zgradba, tako da raste v svet tempelj v Gospodu. 22 Vanj se z drugimi tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.

Veliki duhovnik je imel na pokrivalu ime Boga najvišjega in tudi Jezus kot veliki duhovnik je lastnik imena, v katerem je vsa oblast in zveličanje:

Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta. (Flp 2:9-11)

Kot vidimo, se krščanskega jezika kaj šele samega krščanstva ne da razumeti brez stare zaveze. Celo teksti, ki se zdijo tehnični in skoraj da dolgočasni, so del bistva Kristusove skrivnosti. Na žalost je res, da se v Cerkvi o tem ne govori veliko, ker ljudje premalo poznamo Sveto Pismo in ker sem nam to zdi včasih nepotreben napor. Vendar prideta modrost in strah božji (spet dva izredno pomembna in globoka izraza Stare zaveze) do nas, ko:

Blagor človeku,
ki ne hodi na posvet krivičnikov,
ne stopa na pot grešnikov
in ne seda na klop porogljivcev,
2 temveč se veseli v GOSPODOVI postavi
in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.
3 Tak je kakor drevo,
zasajeno ob potokih voda,
ki daje svoj sad ob svojem času
in njegovo listje ne ovene;
vse, kar dela, uspeva.

Naj bo to nekaj za predokus tega, kar Postava in Stara zaveza pomenita za Krščanstvo. Upam, da se boste začeli za to še bolj intenzivno zanimati. Naša krščanska liturgija je namreč tudi polna podobne teologije, o kateri pa bi morda drugič lahko kaj več napisal, še posebej če bo na to zastavljeno bolj natančno vprašanje. Vse dobro!

p. Daman Ristić





 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2830-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti