Alexander Jerman | četrtek, 20 marec 2008

Image Kot ponavadi imam v sredo zvečer mladinsko skupino, danes pa sem zamujal, ker se je sv. maša zaradi spokornega bogoslužja zavlekla. 'Nič hudega,' sem si mislil, 'saj bodo tudi drugi pozni'. Da vse ne bo tako kot ponavadi, sem se zavedel, ko sem pred župniščem zagledal limuzino našega škofa.


Dobro sem si jo zapomnil, saj smo imeli 14 dni nazaj v naši župniji birmo, audija s takimi platišči pa človek pač ne spregleda. Da, tudi rožni venec na ogledalcu je potrjeval moja opažanja. Tako sem malo bolj previdno vstopil skozi vhodna vrata, se hitro preobul in zraven poslušal glasove iz skupinske sobe (ki so ravno prepevali 'eno od ta postnih'). Hitro sem se povzpel po stopnicah in vstopil ravno ko je izzvenel zadnji akord na kitari. Naša skupina je bila kot ponavadi v krogu, prav nasproti mene pa sem zagledal - prav sem imel - škofa, ki je ravno vstajal. Hotel sem pozdraviti in se opravičiti za zamudo, pa me je prehitel škof, kateremu je bilo videti, da ga je ravnokar prešinila neka ideja. "Pozdravljen! Ravno prav si prišel, bom pa tebe prosil ..." Stopil je k meni in mi nekaj zašepetal na uho. Pomislil sem, da sem ga narobe slišal, in ga začudeno pogledal, namenil pa mi je samo spodbuden pogled in se zadovoljno nasmehnil. Potem se je brez besed obrnil k ostalim in jim naročil, naj se posedejo bolj skupaj, kar na tla. In usedel se je tudi on.
Kaj sem hotel, stopil sem ven, si od čistilk sposodil velik lavor, v skupnem stranišču pa brisačo. Ko sem po stopnicah lovil ravnotežje (nosil sem poln lavor mlačne vode, pa še posodico z milom, okoli roke pa brisačo), sem zaslišal našega škofa "... če sem torej jaz vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil." Potem je utihnil, meni pa je seveda postalo jasno, da nosim vodo za umivanje nog. Nog? No, bomo videli, kaj si bo škof izmislil, da je primerno za umivanje v današnjih časih. :)


Odrinil sem vrata in se zrinil skozi, pa mi je škof že vzel vodo iz rok in postavil škaf na sredo sobe zraven stola. Iz rok mi je vzel tudi brisačo in povabil starejše mladince. Ti so vstali in - šmenta - bili so bosi. Eden za drugim so sedali na stol, škof pa je pokleknil zraven lavorja in jim (kar temeljito, priznam) zdrgnil noge v mlačni vodi. Brisačo je imal položeno čez noge, pa sem kmalu opazil, da bo premajhna. Škof je imel črno obleko kmalu mokro, a videti mu je bilo, da se vseeno imenitno zabava. Sam sem se zamislil nad svojimi prepotenimi nogami in dnevom, ki je bil za njimi (gotovo niso ravno dehtele), a sem tudi jaz prišel na vrsto, se sezul, sedel na stol in ... no ja, bil sem tako živčen, da se ne spomnim dosti, kaj sem zamomljal, ko me je škof vprašal kako gre 'šola' ...

Ko je opravil z vsemi, je vstal in se malce zresnil. "Res se mi mudi naprej, a rad bi da si zapomnite nekaj." Z mize je vzel rdečo knjigo in (spet) prebral: "»Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kličete ›Učitelj‹ in ›Gospod‹. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil."

Image 

 

*zgodba je izmišljena :) 

 

Zadnja sprememba: torek, 25 marec 2008
(4 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3406-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti