Danes sem se pa relativno naspal, hehe... Urica oz. dve tople postelje več kot sicer je prav dobro dela. In tudi potem se mi ni nikamor mudilo. Namesto na 5000 obratov sem tokrat deloval le s kakih 1500. Ma, je prav pasalo! Sicer sem nameraval še določene stvari postoriti, vendar so me starši povabili na obisk k sorodnikom. In ker res že nekaj časa nisem bil tam, in ker se tu in tam držim pravila, da "kar lahko storiš jutri, prestavi na pojutrišnjem", sem šel, seveda, zraven. Potiho sem upal, da bosta doma moji dve kul sestrični (Špela in Neža) in neverjeten bratranec Matej. Je pa res, da imam tudi sicer fajn žlahto, ki pa je v teh dneh nisem nič uzrl. Skratka, upanje je obrodilo sad, kajti doma so bili prav vsi, bolj slučajno kot ne, a vendar... Ko mi je Špela rekla, da je opazila tale dnevnik na internetu, sem se spomnil, da me je dan prej klicala moja lastna sestra, ki se o tem, kaj se mi godi, informira kar preko spleta. Hja, kaj čmo... Takle 'mamo... Pa saj ne da bi drugače kaj prikrival, ampak enostavno ni pravih priložnosti, da bi se o vsem pogovarjali. Al' pa samo ne vprašamo "Kako si? Kaj novega?" Aja, Marjeta, kako kaj pri vas? Ste šli kam za vikend? Kako pa kaj moja nečaka in nečakinja? ...

Kakorkoli že, posledica obiska je bila posredno tudi Life teen maša pri frančiškanih. Matej in Špela sta namreč v tej skupini precej aktivna in sta malo prej odšla od doma, potem sem si pa tudi sam rekel "zakaj pa ne" in se ob sedmih zvečer prikazal tam. Te maše so res nekaj posebnega - tako za mlade kot mlade po srcu. Pater Peter, ki jih vodi, res čuti z mladimi in jih/nas zna prav nagovoriti, potem pa je tu še glasba, ki tem mašam doda prav poseben pečat. Vsi lahko pojejo, ploskajo, predvsem pa je lepo videti, ko se mladi zberejo pred oltarjem. Priporočljivo, definitivno. Poleg tega pa sem srečal še nekaj prijateljev, ki jih že celo večnost nisem uzrl, žal pa sem utegnil izmenjati le nekaj črk, ker se je mojemu prevozu zelo mudilo.

Iz tega sledi, da sem bil relativno zgodaj doma, tako da se je našel tudi čas za messengerja, ki ga zadnje čase precej poredko prižigam. Glede na to, da sem imel v pozdravnem sporočilu še božično-novoletno voščilo, je od zadnjega "chata" gotovo že precej časa minilo. Tako smo še malo elektronsko poklepetali (ampak malo je spet relativno) in tudi ta dan prav lepo zaključili. In bilo je jutro in bil je večer šesti dan...