Janez Cergolj | četrtek, 13 marec 2008

ImageTokrat smo pri verouku Mladi.net razmišljali o prostem času. Na prvi pogled sama tematika ni skrivala kosti za glodanje, a to se je tekom našega pogovora spremenilo hitreje kot vreme v Londonu.

Najprej smo začeli z asociacijami, ki nam padejo na um ob besedni zvezi prosti čas. Beseda je zaokrožila po skupini in prišli smo do naslednjih povezav. Prosti čas je tisti čas, ki je namenjen hobijem. Od fotografiranja, sprehodov, raznovrstnih oblik športa v aktivni obliki do samo njegovega gledanja ob večernih urah. Prosti čas lahko preživljamo v dobri družbi prijateljev in znancev, po možnosti na kakšnem sprehodu v naravi, izletu v bolj ali manj znane kraje, ali pa ob popoldanski kavi. Malo izven tokratne tematike je bila ugotovitev, da je za dobro družbo potrebna vsaj ena punca v skupini. Prosti čas je namenjen tudi brezskrbnemu popoldanskemu počitku ali večernemu obisku kina, namesto počitka pa lahko ta čas izkoristimo za kosilo ali postorimo kar oboje hkrati. Se pravi, da je ta čas namenjen za odklop možganov od vsakodnevnih skrbi. Prosti čas je lahko tudi nagrada po dobro opravljenem delu. Lahko ga izenačimo s  počitnicami za šolarje in dopustom za tiste, ki hodijo v službo.

Vsaka palica ima dva konca, je rekel mož, ki ni videl rogovile. In tudi mi smo prišli do gordijskega vozla. Začeli smo se spraševati, v kateri »čas« spadajo različne dejavnosti, ki si jih hote ali nehote naložimo sami. Npr. skavti, animatorji, razni jezikovni in glasbeni tečaji, pevski zbori, da ostalih tisoč zadev sploh ne naštevam. Prosti čas, kot je pripomnil eden izmed veroukarjev, je čas, namenjen razvoju talentov, ki nam jih je dal Bog.

Tako smo prišli do vprašanja, kaj sploh je prosti čas. Pojavilo se je toliko tez, kolikor je bilo udeležencev. »Širša« definicija je bila, da je prosti čas vse, kar ni šola/faks ali delo. Po tej tezi v prosti čas padejo tudi vse obveznosti, ki si jih naložimo sami. Tej nasprotna je bila trditev, da je prosti čas samo tisti, ki še ni že vnaprej zaseden in je zares prost. Obiskovanje krožkov ali pomoč v župniji torej ne spadata sem. Naslednja hipoteza je bila, da je to čas, ko nihče od tebe ne pričakuje ničesar – tako analogno to ni čas, ko moraš storiti nekaj, kar ti ni po volji. Nekateri so prosti čas pogojevali z zadovoljstvom, se pravi, koliko zadovoljstva občutim ob tem, ko nekaj delam. Ker se nikakor nismo mogli zediniti, smo se naposled odločili, da če ne moremo bika zgrabiti za roge, ga bomo pa za r... Se pravi rep. Skušali smo definirati, kaj je to delo. A zaman smo upali, da bomo tako prišli do enačbe, da je prosti čas = 1- delo. Še najboljša ideja je bila, da je delo namenjeno razvijanju naših talentov. A to je že druga zgodba.

Kot vidite, smo vse do konca srečanja tavali po majavih tleh. A vendar smo se strinjali, da je vsak delček časa, ki ga imamo na razpolago, podarjen in dan od zgoraj. Dokončno pa nas je pomirila zaključna molitev iz Pridigarja:

Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom:
Je čas rojevanja in čas umiranja,
čas sajenja in čas ruvanja nasada.
Je čas pobijanja in čas zdravljenja,
čas podiranja in čas zidanja.
Je čas jokanja in čas smejanja,
čas žalovanja in čas plesanja.
Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov,
čas objemanja in čas odtegovanja objemanju.
Je čas pridobivanja in čas zapravljanja,
čas hranjenja in čas zametavanja.
Je čas paranja in čas šivanja,
čas molčanja in čas govorjenja.
Je čas ljubezni in čas sovraštva,
čas vojne in čas miru.



 

Zadnja sprememba: četrtek, 13 marec 2008
(9 glasov)

Komentarji 

 
#1 pikicakičakatončka 2010-11-08 09:06 jao, kolko so bili včasih fajn članki … Tako, ki so te nasmejali in ti hkrati dali misliti :)
nostalgija
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3856-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti