Vsi so boljši, lepši, uspešnejši od mene. Vsi so samozavestni, sproščeni, uživajo življenje. Vsi vidijo mojo bolečino in moj strah … Pozdravljeni!

Sem študentka in sem stara 22 let. Zadnje čase sem zelo žalostna in namesto da bi razmišljala o šoli in izpitih, ki me še čakajo, mi misli ves čas begajo. Sem sposobna, a velikokrat preveč lena. Rezultat tega je, da moram pogosto na kakšen izpit večkrat. Zato imam slabo samopodobo o sebi in študiju. Mislim tudi, da ne spadam v okolico, da vsak razmišlja o meni, da nisem dovolj sposobna za ta faks. Gledam druge in se skušam primerjati z njimi. Mislim, da so vsi drugi bolj nasmejani, boljši v šoli, lepši ... To pravi tisti slab glas znotraj mene,čeprav nekje globoko v sebi vem, da vse to ni pomembno in da se bom bolje počutila takrat, ko bom spremenila svoje mišljenje.

Zakaj vedno mislim, da nisem sposobna? To se kaže tudi v tem, da se težko ali s strahom lotim nove stvari, ker vedno mislim, da je tako ali tako ne bom zmogla. Doma sem bolj sproščena in sem bolj vesela in neobremenjena. Tukaj pa se ves čas primerjam in imam občutek, da so vsi okoli mene boljši, lepši in da uživajo življenje, sama pa se zelo težko sprostim. Vedno se moram prepričevati, da ni potrebno, da sem popolna, in strah me je pokazati, da to nisem. Strah me je, da se mi bodo smejali, da me ne bodo sprejeli. Predvsem je tako s profesorji ali asistenti. Nerodno mi je izvajati neko stvar pred njimi, ker mislim, da si oni mislijo, da itak ne spadam zraven.

Prosila bi vas za kakšno vzpodbudno besedo. Pa lep pozdrav.

Sh.




Pozdravljena, S!

Hvala za tvoje pismo in zaupanje. Verjamem ti, da ti ni enostavno doživljati občutke, da si nekaj manj kot drugi, prepričana pa sem tudi, da je samo od tebe odvisno, kdaj in kolikokrat boš dovolila, da ti taki trenutki uničijo dan.
 
Ločiti moraš med občutki, ki te navdajajo s tem, da si nekaj manj kot drugi, in realnostjo, ki ti teh občutkov seveda ne bo potrdila. Super, da čutiš na drugi strani v sebi tudi nežen glasek, ki ti pravilno govori, kakšna je realnost, kaj stori, da se boš bolje počutila v svoji koži in predvsem, da so tvoja doživljanja nerealna, nimajo realne osnove.
 
Kot prvo vajo nekaj časa posveti razmisleku, kaj je smisel študija? Verjetno se strinjaš, da to, da kar najhitreje opraviš vse študijske pogoje ter diplomiraš. Kaj si kateri sošolec, asistent, profesor tekom študija misli o tebi, je čisto vseeno. Tvoj cilj, h kateremu se zberi je, čimprej opraviti čim več izpitov. Vsak dan si zastavi cilj, koliko želiš preštudirati, naredi si izpitni plan do konca šolskega leta in se ga drži. Ne prestavljaj izpitov. S tem se boš prisilila, da boš kar se da ves čas zbrana na študij. Če se da, poskusi kakšen izpit narediti že med letom, preko kolokvijev, na čim več izpitov pojdi na prve roke, ki so ponavadi bolj splošni in zato lažji. Naredi si dnevni urnik, ki naj te sili v redno delo. In ne puščaj si preveč časa za razglabljanje o sebi.
 
Raje pojdi, ko nehaš študirati ven, na zrak, malo poteči, se malo razmigati toliko, da si zadihaja, si skuhaj kaj dobrega, zdravega, spočij se in potem spet veselo študirat. Potrudi se pri študiju in se zavedaj, da če si se nekaj dobro naučila, znaš to tudi vsem pokazati. In predstavitev seminarja ali izpita pred drugimi ni tekmovanje v ocenjevanju, primerjanju vas med seboj, ampak ocenjevanje znanja posameznega študenta. Zato se kar najbolje pripravi, pojdi samozavestno predstavit. Naj te niti najmanj ne zanima reakcija drugih. Študenti pač morajo tam sedeti, vprašanje, koliko jih to, kar ti razlagaš sploh zanima, profesor bo pa tudi zbran na vsebino tega, kar boš govorila.
 
In ne misli si, da si tako pomembna na tem svetu, da vsi ljudje opazujejo le tebe. Meni je bila to dragocena misel, ki mi je pomagala, da sem se v puberteti nehala obremenjevati s tem, kaj si kdo o meni misli. Si samo eden izmed drugih tvojih vrstnikov. Lahko si skupaj pomagate, se skupaj zabavate, mogoče celo učite, lahko postanete prijatelji. Vendar kolega je tisti, ki išče v drugem dobro, ki je rad s teboj, ker se dobro počuti v tvoji družbi. Tudi sama se vsak dan treniraj v tem, da se nehaš primerjati z drugimi. Ti si ti in drugi so drugi. Nimajo tvoje preteklosti, tvojih talentov, tvojih dobrih lastnosti ali značajskih pomanjkljivosti, tvojih vrednot, življenjske vizije, ciljev. Si unikat. Odkriti moraš kateri so tisti, samo tvoji darovi, za katere je prav, da jih poskusiš preko poklica kar najbolje uresničiti. In na katerih svojih značajskih in drugih pomanjkljivostih je potrebno še delati, da boš kar najbolje osebnostno zorela.
 
Si na poti, ubogaj glas v tebi, vrzi se  v študij in se ne oziraj na druge. Bodi egoist in si prizadevaj kar najhitreje delati izpite. In nagradi se po vsakem uspešnem koraku.
 
Vsakič, ko ti bo uspelo uspešno opravit izpit ali ti ne podleči skušnjavi primerjanja z drugimi, se bo tvoja samozavest nekoliko dvignila. In če boš tako nadaljevala, boš že čez nekaj mesecev precej drugače doživljala sebe.
 
Veselim se s teboj, ker vem, da ti bo uspelo. Samo z veseljem se loti tega dela na sebi. Mislim nate.

Andreja Jereb