Anja Gašperin | četrtek, 14 februar 2008

Image Danes mora biti vse oglaševano. Če ne dobimo e-mail obvestila, plakatov, če na spletni strani ni vsaj banner, če ni reklame vsaj v župnijskem listu, potem bo šla stvar definitivno mimo nas. Tudi s postom je tako. Žal? Na srečo?

V nedeljo je župnik pri maši delal reklamo za 40 dni brez alkohola. Pričeval je o alkoholizmu v družinah in posebej o alkoholizmu med duhovniki. O svoji enoletni kaplanski izkušnji alkoholizma za vrati župnišča. Grozno.
Govoril je tudi o svojih študijskih letih, ko so semeniščarji ponoči zlivali vedra vode na mlade maturante, ki so se založeni z litrskimi steklenicami vračali z maturantskih plesov. In marsikoga je prepričal. Letošnjih 40 dni bo brez alkohola.

Image Na spletnih straneh, po medijskem tisku najdemo predloge kot »40 dni brez cigarete, brez čokolade, …«. Zakaj 40 dni brez čokolade? Vse še stojijo na polici: tista od Miklavža, od božiča, novega leta … Zakaj filmsko atraktivnih 40 dni brez sexa? Ker nisem poročen in priznavam, da je predzakonska spolnost greh – in bom 40 dni brez greha? Ker je spolnost preveč preplavila moj odnos? Ali zato, da se odrečem še edini pozornosti in nežnosti, ki jo nudim partnerju? (Pri tem pa mi pomaga nekaj mojih hormonov, so kot opomniki na telefonu, drugače bi morda pozabil še to.)
Včasih sem bila ambiciozna in želela ustreči vsem. Imela bom čisto konkretno odpoved. Naj bo sir ali kava. Brez obojega težko preživim. Potem bom naredila še nekaj – ali več pospravljala, ali bolj prijazna do koga, morda več doma, ali pa se spravim na kako svojo slabost. In post je mimo.

Image Včasih želim biti izvirna. To je bilo lani. Zaslužek študentskega dela sem razdelila med svoja dva brata, ki nimata štipendije.
Letos bom proti koncu posta animatorka na duhovnih vajah s temo pričevanja. Vem, da bom morala tam pričevati, kar mi je v dodatno vzpodbudo, da ta post nekaj naredim. Nič velikopoteznega, nič izvirnega. Le da bo za vsak dan nekaj. Ima kdo kako idejo? Kavi se bom definitivno odpovedala, ampak rada bi še nekaj več.
To nedeljo me je naš župnik res navdihnil. Kaj je največ, čemur se lahko odpovemo v postu? Kaj nam pomeni največ? Mogoče čas?
Vedela sem, še preden je izgovoril. Čas. Zakaj vedno govorim, da nimam časa, za kaj si ga sploh vzamem? Za koga si ga bom vzela ta post?

S fantom sva razmišljala, da bi bila ta post malo bolj prijazna eden do drugega in ne bi povzdigovala glasu. To je preveč relativno, nedorečeno, težko. Rabim konkreten cilj. Dovolj majhen, a konkreten. In menda še ni prepozno.
Mislim, da si bom vsak teden izbrala nalogo in se je poskušala držati. –
Prvi teden posta je mimo, jutri pa bo … Ah, kar pojdite pogledat v izložbe! Valentinovo. Dan zaljubljenih. Kaj je ljubezen? Kaj pomeni hrepeneti? Kaj pomeni, da ljubezen nikoli ne mine? Kaj pomenijo Jezusove besede, da greste, obrodite sad in vaš sad ostane?
 
Ta teden si bom pogledala odlično poročno pridigo Robija Friškovca, ki nas svoj način odgovarja na ta vprašanja. Prva odpoved tega posta, prvi temelj vseh ostalih, je odprtost za ljubezen, odprtost za drugega. Ne morem se postiti hrane, ne morem se otresti svoje blebetavosti, biti bolj prijazna do fanta, bolj pozorna do staršev, če se nimam dovolj rada, da imam lahko v polnosti rada tudi njih. Vsaj enkrat se bom poskusila umakniti na sprehod, ali pa kar v cerkev in premisliti o svoji ljubezni do sebe. Če sem zakrčena, zgrbljena sama vase v strahu pred sabo, potem se ne morem odpreti Njegovi Ljubezni, potem se ne morem imeti rada, niti tega pokazati drugim. Pa četudi za Valentinovo dobim 73 (zastonj) MMSov.

Poročna pridiga na  http://video.google.com/

 
Image 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Zadnja sprememba: sobota, 01 marec 2008
(7 glasov)

Komentarji 

 
#1 Vernon 2014-07-03 21:37 What a material of un-ambiguity and preserveness of valuable experience about unexpected
feelings.
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5902-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti