Janja Bernard, foto: Slavko | sreda, 16 januar 2008

ImageŠe vsa polna prazničnega vzdušja sem v soboto zjutraj stopila na avtobus, ki je imel na vetrobranskem steklu prilepljeno veliko sliko Marije, Kraljice Miru. Kljub zgodnjim jutranjim uram je po avtobusu vršalo veselo pogovarjanje, vzkliki ob srečanju s starimi znanci ter prijazni nasmehi ob spoznavanju novih ljudi. Komaj sem po nekaj minutah, ko je avtobus krenil iz Ljubljane uspela pozdraviti vse potnike ter jih povabiti na skupno molitev za varno pot. Naše romanje se je pričelo. V srcu je tihi glasek ponavljal: »Domov, domov k Mariji …« Gospod nas vsako leto znova preseneti, koliko različnih mladih zbere skupaj in čeprav smo vsak s svojega konca, je vzdušje že po nekaj urah kot da bi se poznali celo večnost. Na avtobusu se sliši veselo prepevanje in slavljenje, vmes molitev in predstavitev, pa spet petje in pogovor in tistih devet ur mine kot utrinek.
Zvečer nas je avtobus pripeljal prav v središče Međugorja, pred cerkev, kjer se je že vršila molitev rožnega venca v različnih jezikih; tej je sledila sveta maša, ki nas je kar popeljala iz vsakdanjika v svet svetosti in želje, da bi bili z našo nebeško mamico. Po nočnem počitku smo se v nedeljo odpravili najprej na hrib prikazovanja, imenovan Crnica, kjer smo ob molitvi in meditacijah premišljevali veseli in žalostni del rožnega venca ter hkrati pustili Jezusu, da se dotakne naših src in nas notranje ozdravi. Po čudovitem kosilu smo se odpravili na potep po Međugorju. Najprej smo obiskali dekleta iz skupnosti Cenacolo, ki so nam spregovorila o svojem preteklem življenju na drogi ter o novem življenju z Bogom. Marsikdo je v njihovi kapelici dobil poguma in moči za naprej, pa tudi kakšen navdih in odločitev za svoje življenje. Nato smo krenili mimo mnogih hotelčkov in trgovinic malo ven iz Međugorja, v Majčino selo, kjer so nas prijazno pozdravili otroci, glavni akterji v tej skupnosti. Majčino selo je postavil že pokojni p. Slavko Barbarič za sirote in otroke brez doma kot varno zavetje zanje ter vzpodbudo za druge. Danes prihajajo na ta kraj prostovoljci z vsega sveta in pomagajo tako ali drugače pri delu z otroki. Pri delu, predvsem fizičnem, jim pomagajo fantje iz skupnosti Usmiljeni oče, ki jo je prav tako ustanovil p. Barbarič z namenom, da bi mnogi fantje, ki v življenju ne najdejo smisla ob pomoči drugim začutili, da so potrebni in ljubljeni. In že nas je cerkveni zvon vabil v cerkev k sveti maši.

V ponedeljek smo jutranjo in življenjsko zaspanost premagovali pri vzponu na Križevac, kjer smo spremljali Jezusa po križevem potu in molili za vse, ki jih nosimo v srcu in so molitve potrebni. In po poti prek spolzkih skal in ostrega kamenja nas je na vrhu čakalo vstajenje in prav prijetno sonce, ki nas je grelo skozi trenutke tišine in miru. Po kosilu smo na hitro skočili še po spominke in darilca, kajti silvestrski večer nas je večina po ogledu predstave Žive jaslice želela preživeti pred Najsvetejšim ter vstopiti v novo leto s sveto mašo in molitvijo. Nič hrupa, nič norenja, nič alkohola, prva stvar v novem letu misel: »Tukaj sem, Gospod« in prvo voščilo bratom in sestram: »Mir s teboj!« Sveti maši je kot vsako leto sledilo veselo rajanje pred cerkvijo, ki smo ga do jutranjih ur nadaljevali še v našem hotelčku. Najbolj pridni so se odpravili kar hitro spat, saj so želeli zjutraj pozdraviti vidkinjo Vicko in prisluhniti Marijinim sporočilom, ostali pa smo se jim pridružili pri jutranji sveti maši, s katero smo se Gospodu zahvalili za vsa darila, potem pa se počasi vkrcali na našo potujočo kapelico. Pot domov so polepšala pričevanja o doživetjih v Međugorju in o čudovitih delih, ki jih Gospod dela v naših življenjih. V srcih pa je odmeval spev: »Ave Marija«.

Več slik na: http://slavkoc.moj-album.com/album/10575765/ 

 

 

Zadnja sprememba: sreda, 16 januar 2008
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4349-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti