| sreda, 02 januar 2008

Piše nam mama, ki bi rada svoji 12-letnici pomagala premostiti težave z učenjem, ki botrujejo mnogim mučnim trenutkom v družini. Kje se lahko naučimo, kako se učinkovito učiti?

Hči, stara 12 let, ima težave v šoli. Želela bi biti uspešna, pa se premalo uči, da bi dosegla kakšen rezultat. Igrala bi igre na PC ali pa gledala TV. Hodi v glasbeno šolo, ki ji vzame,
brez vadbe doma, po 4-5 ur tedensko, hoče biti tudi pri mažoretkah, pa klekljanje, tako da ji za učenje bolj malo ostane, pa še takrat tega časa ne zna prav porazdeliti.

Brez moje kontrole ne naredi dovolj, da bi dosegla kakšno oceno več kot dve. Sicer je dobra v angleščini in nemščini, kar pa se tiče drugih predmetov, kjer je treba brati, da se naučiš, pa nastane problem, ker se ji ne da brati.

Tudi njen odnos do nas staršev je dostikrat odrezav in glasen. Z možem se dostikrat skregava, ko mu povem, česa zopet ni naredila, nakar on pravi, da bo še on pustil službo (jaz je nekaj mesecev nimam), da bo poleg nje.

V šoli so mi povedali, da dostikrat sploh ne naredi naloge, ki ji je bila naložena (slovenščina, matematika), zadnjič je celo poneverila moj podpis, ko je pri tehniki učitelj napisal, da zopet ni imela naloge. Kljub vsakodnevnim pogovorom, da naj se uči, da ji pri tem lahko tudi jaz pomagam, ne doseže tega, kar pričakuje, za kar pa potem krivi učitelja, da je nima rad ...

Reče, da je dobila minus 4, ko pa pridem v šolo, vidim, da je v redovalnici 3 ... Rekli smo ji, da se bo morala odločiti in nekatere dejavnosti prenehati, ker pač nima dovolj časa za učenje. Mislim, da jo bo treba razbremeniti, vendar se bojim, da to ne bo rešitev. Problem je tudi, da njena sestra v gimnaziji dobiva bolj kot ne same petice, s tem da v učenje ne vloži toliko časa kot ona.

Kam naj se obrnem za pomoč, oziroma kako ji naj pomagam, da bo bolj zadovoljna sama s sabo?

Acida


Pozdravljena, gospa!

Hvala za vaše pismo in potrudila se bom kar najbolje pomagati.
 
Kot prvo ni težko ugotoviti, da ima vaša hči kaj slabo motivacijo za učenje, da jo vse ostalo, kar jo bolj zabava, bolj veseli početi, kot se učiti. Logično, in večina vrstnikov njene starosti tja do konca osnovne šole ima podobne težave. V šoli imajo vsako leto več snovi, večje zahteve. Naenkrat ni več dovolj samo biti prisoten v šoli, ampak se mora tudi doma učenju malo bolj posvetiti.
 
Pod drugo je prišla v puberteto, ki je čas osamosvajanja iz varnega naročja staršev in prvih poskusov postavljanja na svoje noge, iskanja večje svobode ter s tem tudi začetka večje odgovornosti za svoja dejanja. In slednje jim ponavadi ne gre najbolje od rok. Tudi vaši hčeri ne. Želi si biti čim boljša v vaših očeh, po drugi strani želenega rezultata ne zna doseči. Čas uporništva tudi botruje prvim resnejšim nesporazumom s starši ter uveljavljanju lastnih (dostikrat samo trenutnih) hotenj za vsako ceno.
 
Ne vem, če so razne izvenšolske dejavnosti v resnici krive za to, da deklici ne ostane dovolj časa za učenje. Sama sem v njenih letih imela dosti več stvari, predvsem tekmovalne narave, a sem se naučila v kratkem času narediti vse potrebno ali pa so mi starši ukinili vse izvenšolske obveznosti, dokler neke ocene nisem popravila.
 
Na splošno pa ti mladostniki potrebujejo vsakodnevni dokaj izdelan urnik, ki jih navaja na določeno rutino, tako glede učenja, pomoči pri gospodinjstvu, vadbi raznih glasbil ali športov itd. Rutina je tisto, kar jim pomaga vzpostavljati red in se hitreje skoncentrirati na to, kar počno.
 
Sama izvajam delavnice za učenje, takoj v začetku leta jo imam spet na eni osnovni šoli in če se bo le lahko priključila, vam sporočim. Če pa ne, se lahko dogovorimo čisto individualno za pomoč, dokler me bo potrebovala. Delavnica traja 15 šolskih ur, dobivamo se dvakrat tedensko ob četrtkih in torkih, predelamo pa vse stopnje učenja od priprave na učenje, osvajanja večje motivacije, zbranosti, učnih navad, načinov dela s teksti, spoznamo pravilne načine učenja jezikov, matematike, piflarskih predmetov, spoznamo, katere lastnosti ima vsak učenec najbolje razvite in kateri način učenja mu najbolj ustreza, kako si pravilno vtisniti v spomin, kako se sami pripravijo na pisno, ustno preverjanje ter naredimo načrt učenja za v prihodnje. Učenci delavnico zelo pohvalijo, izvajam pa jo že 10. leto za učence, dijake in študente, starše in profesorje. Je pa plod mojih lastnih, 20-letnih izkušenj inštruiranja, kjer sem ugotovila, da je učnih težav v  večini primerov konec, ko nekoga naučim, kako se mora pravilno učiti. Če vas skrbi najboljši način vaše pomoči njej, vas tudi vabim na delavnico za starše, ki jo imam 7. in 14. 1. na OŠ Šmartno pod Šmarno goro od 18 do 21h.
 
Sicer pa je tako. Ko bo vaša hči dojela učenje kot približno tako vsakodnevno rutino kot je umivanje zob ali zajtrkovanje, potem učenje ne bo več problem. Zaenkrat pa potrebuje še veliko vaše pomoči, spodbude, preverjanj, kontrole. Če na srečanjih vi in vaša hči še ne boste dobili vseh odgovorov na vaša vprašanja in se še nič ne bo spremenilo, se dogovorimo za osebno pomoč. Vam tako odgovarja?
 
Za konec vam, vaši hčeri in vsej družini želim vse najboljše v novem letu, čim več medsebojnih prijetnih trenutkov in čim manj slabega, tega, kar vaše odnose razdvaja.

Andreja Jereb


 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5315-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti