škof dr. Marjan Turnšek | nedelja, 23 december 2007

ImageDragi mladi!

Spomniti vas želim na božični čudež Božje ljubezni.
Pri polnočnici slišimo zgodovinsko oznanilo: »Tudi Jožef je šel … da bi se popisal z Marijo … Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila ... Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,4-6.11).

Hkrati je presenetljivo in čudovito, da se je Božji Jezusov »Jaz«, ki je Druga Božja oseba, pričel v Betlehemu izražati tudi po človeški naravi. Nam ljudem se je približal na človeški način, zato ga moremo od takrat bolj neposredno doživeti, ga na človeški način srečati, ga bolje razumeti in se mu z vsem bitjem odzvati. In kaj to spremeni? To spremeni pravzaprav vse! To je nekaj tako novega, da svet ni več takšen, kot je bil prej. Meja med Bogom in človekom je premagana, nadnarava in narava sta povezani, človeku je omogočen prehod iz nepremagljive ujetosti v greh v svobodo Božjih otrok. Ponudba odrešenja je sedaj resničnost. To pomeni, da so besede, ki jih je Jezus Kristus kasneje govoril kot človek, Božje besede v človeški govorici. Jezusov človeški dotik je Božji »dotik« na človeški način. Ko je Jezus s človeškimi čustvi doživljal ljudi in jim jih izražal, je izražal svoje Božje »čutenje« preko človeških čustev. Ko je Jezus s človeško ljubeznijo ljubil ljudi, jih je preko človeške ljubezni ljubila Božja Ljubezen. Tudi ko je v človeški naravi trpel, doživljal zavrnitve, ponižanja, trpinčenje in smrt na križu, je to v človeški naravi doživljala Druga Božja oseba. In v tem je odgovor, zakaj sta Jezusovo življenje in smrt za nas odrešilna, smrti drugih, prav tako nedolžnih ljudi, pa ne. Samo v njegovi človeški naravi je Božja Oseba doživljala na človeški način vse, tudi najbolj skrajne, posledice greha, tudi smrt. In ko Bog sam sprejme takšno smrt v človeški naravi nase, se smrt spremeni v življenje, kajti z njegovo človeško naravo je vedno neločljivo povezana tudi Božja narava, ki pa ne more umreti in tudi ne more sobivati z grehom. Prav zato je s tem greh izničen in vse njegove posledice, s smrtjo vred, odstranjene. Človeku pa je tako omogočen izhod. Ljudje, ki tavajo v deželi smrtne sence (prim. Iz 9,1), imajo pravico, da izvedo, da je Bog to temo že premagal, ker jih ima rad. Njihova pravica pa je naša dolžnost, da jim to skrivnost pričujemo z življenjem in z besedo. Zato naj nam božič tudi letos pomeni poziv h konkretnemu premagovanju »smrtne sence« krivic revščine, neupravičene neenakosti in bogatenja na račun drugih, zlasti pa raznih zasvojenosti, še posebej tistih, zaradi katerih trpijo družine in otroci … V vsem tem človek ni več sam, ampak je z njim učlovečeni Bog. Z vsem tem sporočilom je božič praznik upanja za vse ljudi.

Vi, mladi, ste še posebej dovzetni za upanje in tudi nosilci upanja v svetu ste. Želim si, da bi letošnji božič bil tudi po vas novo upanje še posebej za vsako družino. Na začetku pastoralnega leta v Cerkvi na Slovenskem posvečenega družini sem zaklical: »Družina, pomakni se više v kvaliteti življenja!« In povabil:
Družina, vrni si ponižnost!
Družina, vrni si vsakdanjo molitev!
Družina, vrni si čas zase!
Družina, vrni si pristne vrednote!
Družina, vrni si vsakdanje pozornosti svojih članov!
Družina, vrni si krepost čistosti in zvestobe!
Družina, vrni si velikodušnost in veselje do življenja!
Družina, vrni si svetost!

Ob božičnem prazniku ponavljam to vabilo vam, dragi mladi, pomagajte svojim družinam in vsem, ki jih poznate, da bodo zaslišale klic evangelija: »Pomaknite se više!« Više v odprtih in ljubečih medsebojnih vezeh, više v kvaliteti vaših odnosov, više v kvaliteti zvestega zakonskega življenja, višje v kvaliteti vzgojnega odnosa med starši in otroki, starimi starši in vnuki. Prav k uresničevanju tega poslanstva ste povabljeni na poseben način prav vi, ki imate pred seboj še vse življenje. Božični praznik vas vabi, da ne dopustite, da bi vam življenje »spolzelo« med prsti, ampak da ga boste lahko darovanjsko uresničili po vzoru učlovečenega Boga samega. Verjemite, da je to izziv, vreden življenja!

Dragi mladi in vsi ljudje dobre volje, ob božiču, prazniku združitve Božjega in človeškega, ko je Luč od Luči razsvetlila dolino smrtne sence našega življenja, Vam želim obilo te Svetlobe v vašem notranjem življenju in v vaših družinah, a tudi v našem skupnem javnem življenju! Posebej pa želim te Svetlobe upanja vsem obupanim, bolnim in tako ali drugače nemočnim. Tudi za vas smo tukaj, mladi in malo manj mladi, drugače božič ni resničen!

V novem letu 2008 pa naj prav ta Luč razsvetljuje vse temine, osebne in skupne, tudi skupno evropsko pot, ki jo bomo kot mlada država v prvi polovici leta celo hodili kot prvi! Naj bo med nami še več topline, dobrohotnosti in dopolnjevanja v različnosti! Naj betlehemska svetloba preko vsakega izmed nas seže na vsa področja osebnega in javnega življenja ter skupnega snovanja!
Upanja poln in blagoslovljen božič ter leto 2008!

Image+ Marjan Turnšek
murskosoboški škof
 

Zadnja sprememba: nedelja, 23 december 2007
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5197-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti