Anica Uranjek | torek, 27 november 2007

Šele po letih resnih težav v odnosih si je fant priznal, da je odvisen od spolnosti. Rad bi se rešil zasvojenosti in zaživel svobodno življenje. Rad bi nekoč resnično ljubil in spoštoval svoje dekle. Kje lahko poišče pomoč?

Gre za težavo, ki je danes v današnjem času tabu tema. Sicer gre za odvisnost, spolno odvisnost. Čeprav se to ponavlja že nekaj let, si nikoli nisem priznal, da sem odvisen. Začele so se pojavljati težave v odnosih z drugimi dekleti, ko sem kljub temu, da sem si želel imeti resen odnos, vedno našel kakšen izgovor, da sem se umaknil. Če pa je že nekaj časa trajala, sem vztrajal, ker je dekle prav tako uživalo v seksu. Ampak zmeraj želiš še več ... Danes sem sam. V osamljenosti sem znova zapadel v omamo erotičnih vsebin. Čeprav sem se jih v preteklosti spretno ogibal, sem znova zapadel v to. Seveda na koncu sledi obžalovanje, a hkrati zadoščenje.

Odraščal sem v razdrti družini, kjer je vladal prepir in stalna selitev. Mene sedaj zanima, ker sem se odločil konkretno boriti proti temu, saj osamljenosti ne prenesem, kako lahko postanem boljši. V odnosu z žensko, njenim telesom. Kje naj iščem pomoč, na kakšen način. Kako naj pristopim do dekleta, ki mi je všeč. Rad bi ob sebi imel žensko, ki bi jo ljubil in v celoti spoštoval. Kako si pridobiti zaupanje vase, da če bom kdaj spoznal prijetno dekle? Se bom lahko spustil v resen odnos z njo, čeprav vem, da zasvojenci ostanemo za zmeraj zasvojeni (nekako)? Seveda nisem prav kronično zasvojen, saj me pogled na lepo žensko telo še vedno vznemiri. Zdaj se bojim, da bi izgubil še to, saj ne bi rad postal nek spolni obsedenec. To se zelo pozna v zasebnem življenju, delovanje neke osebe v družbi, saj sodelujem v nekaj društvih.

Hvala Vam, naprej.

D.


Praviš, da je tabu tema težava, s katero se spoprijemaš. Morda je res, da se o spolni zasvojenosti danes ne govori tako pogosto kot o problemu, težavi, motnji ali celo deviaciji. Kljub temu je dejstvo, da je težava pogosta in za prizadetega huda.

Zase ugotavljaš, da ti to uničuje kvaliteto življenja, da te ovira pri tem, kar si v resnici želiš, to je ozek človeški kontakt, ki je vse kaj drugega kot samo telesno druženje. Ker se čutiš osamljenega, si se odločil boriti se proti temu, vendar ne veš, kako in kam se obrniti.
Prva stvar, ki se mi zdi pri tem pomembna, je, da si spoznal svoje stanje kot problem, ki ga je treba rešiti, in da si se namenil boriti se proti temu.

Tu je potrebno povedati dve stvari:

Prvič je pretirano in neustrezno zatekanje k telesnim spolnim užitkom običajno pogojeno s pomanjkanjem zadovoljitev na drugih področjih. Sam praviš, da si odraščal v družini, kjer je bil sam prepir. To pove, da si verjetno bil kot otrok prikrajšan za potrebno čustveno bližino in naklonjenost in najbrž si že zelo zgodaj začel iskati nadomestne zadovoljitve, ki si jih našel tudi ali predvsem v telesnem vzdraženju. Taka praksa sicer prinese kratkotrajne zadovoljitve, olajšanje, vendar človek ob njih kaj kmalu začuti, da je to nekaj, kar ga v bistvu ne zadovolji, ne osreči, oziroma mu daje občutek velike osamljenosti, praznote in lastne neadekvatnosti.  Kljub telesnemu združevanju ostane človek v taki praksi v resnici sam s seboj, brez pravega odnosa z drugim, saj pravega odnosa sploh ni sposoben vzpostaviti, ker o tem nima prave izkušnje. Tako razumem tvoje opisovanje, da si imel zveze z dekleti, da si se pa tem zvezam zelo hitro začel izogibati, da si pred dekleti bežal. 

Drugič: nekontrolirano prakticiranje spolnosti privede prej ali slej do spolne odvisnosti, kar ugotavljaš sam pri sebi. To pomeni, da postane taka oblika zadovoljitev avtonomna, postane navada in potreba sama zase. Malo katere stvari se tako težko znebimo kot utrjene navade. In to je zasvojenost.

Za to, da se lahko pri človeku kaj spremeni, je poleg spoznanja o neadekvatnosti in želje  ter odločenosti po spremembi potrebno najprej iskati možnosti, kako zadovoljiti temeljno potrebo po človeški bližini, naklonjenosti, in drugič se spoprijeti z navado, razvado, telesno odvisnostjo. Oboje je dosti zahtevna naloga in človek jo težko izpelje sam, čeprav so tudi ljudje, ki jim je to uspelo. Zato ti priporočam, da si tudi ti poiščeš pomoč.

Knjiga, ki govori o tem problemu: Ne recite temu ljubezen, ki jo je leta 1991 napisal ameriški terapevt dr. Patrick J. Carnes.

Pomoč lahko poiščeš pri Društvu za pomoč zasvojenim (Sanja Rozman, Peter Topić); tukaj je stran s podatki za pomoč: http://www.spremembavsrcu.si/

Anica Uranjek

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5558-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti