Lep pozdrav.

S fantom sva bila skupaj skoraj eno leto. Zelo sva se imela rada. Čutim, da ne bom nikoli imela nikogar tako rada, kot imam njega. Da za mene ni več možnosti za novo ljubezen. Da je vse odšlo z njim. Da ne bom več našla taksnega, kot je on, ki mi je pomenil ves svet. Za njega sem naredila vse, se mu popolnoma predala, pozabila sem na vse ostalo ... zdaj pa sem ostala brez njega. Izmislili so si ... da sem ga prevarala ... tako so mu oprali možgane, da verjame samo njim. Mene zdaj žali in mi govori, da mu je žal, da me je spoznal. Nič na svetu me ne boli bolj kot to. Nimam več moči za naprej. Najraje bi umrla … Kaj naj naredim? Moja žalost je neskončna … nima smisla moje življenje ... Vnaprej hvala, če mi boste hoteli pomagati.

žalostna :(

Pozdravljena!

Žal mi je, da sta se s fantom razšla in verjamem ti, da to zelo boli, sploh če sta se zelo dobro ujela, si veliko zaupala. In, imaš prav, prve ljubezni ne pozabiš nikoli, saj si prvič doživela tako čudovita, močna čustva ljubezni, ki zlepa ne gredo iz spomina. 

Verjamem ti, da se počutiš prizadeto, da čutiš, da se je po krivici vajino razmerje končalo. Vendar vedi, da če bi bilo tvojemu fantu resnično do tebe, do nadaljevanja vajinega odnosa, bi zagotovo razmislil ali naj verjame tebi ali drugim. Želel bi se s teboj pogovoriti, izvedeti resnico ...

In še to: sta v letih, ko sklepate svoja prva tesnejša poznanstva, prijateljstva, razmerja z nasprotnim spolom, vendar še nihče od vas ne sanja o kakšni skupni prihodnosti, ker je dosti prezgodaj. Uživate v skupnih prijetnih trenutkih, spoznavate sebe ter drugačnost mišljenja, doživljanja, čustvovanja nasprotnega spola. In prav v ničemer še niste zavezani drug drugemu. Kadarkoli lahko odnos končate, saj ste v odnosu svobodni. In to svobodo morate dovoliti tudi drugemu, kadar se odloči iz katerega koli razloga razmerje končati. Če ga imaš resnično rad in se v odnosu s teboj ne doživlja več tako srečnega in zadovoljnega, je največji izraz ljubezni, da ga pustiš oditi. Zavezanost skupnemu življenju se začne s poročno obljubo in ne prej. Vem, da je to težko razumeti v tvojih trenutkih globoke čustvene izgube, verjamem, da se ti je marsikaj podrlo, saj je bilo ob vajini ljubezni vse videti tako zelo preprosto. A življenje je mozaik srečnih dni in tistih, kjer ne vidiš nobenega smisla, dni, ko prekipevaš od energije in dni, ko bi najraje umrla, dni, ko se počutiš sprejeto in dni, ko se počutiš zavrženo ... Zato sprejmi tudi to, morda doslej svojo prvo in največjo izgubo, zapri to poglavje v svojem življenju, se zahvali za vse čudovite trenutke, ki sta jih preživela skupaj ter premisli kritično, kdaj si morda storila sama kakšno napako ter kaj si se iz tega vajinega odnosa naučila o sebi, o fantih ...

Želim ti, da bi se uspela potolažiti ter znova zagledati sonce, ki sije prav zate,

Andreja Jereb