Anica Uranjek | petek, 26 oktober 2007

Prebolevanje odnosa, s koncem katerega se dekle noče (in ne more) sprijazniti, je lahko neizmerno boleče– lahko pa kljub temu postane posebna življenjska priložnost za dozorevanje!

NOČEM se sprijazniti, da nikoli več ne bom z nekom. To bi me ubilo. Zelo dober je vaš argument, da je to treba sprejeti zato, ker imaš to osebo rad in ji odhod zato pustiš (pa vendar imam tukaj raje sebe), in zato, ker imaš sebe toliko rad, da veš, da te je vredna le oseba, ki se trudi za vajin odnos (tukaj pa očitno nimam rada sebe, paradoks). Z nikomer drugim nočem biti, ker bo z drugim človekom drugače, čeprav bi bilo lahko bolje!! Vem, da je to razmišljanje razvajenega otroka (zato imam tudi vzdevek nezrela; odrasli ljudje menda prebolijo zavrnitev ... pa vendar obstajamo izjeme, ne gre vse po receptih tipa "kurje juhice za dušo", duši me vse to posiljevanje s "pozitivno energijo"), ki v trgovini ne dobi igračke (a odnos ni le igračka!!!), a tukaj res ne morem in nočem preko sebe. Tukaj se čutim najbolj resnično, to sem jaz, vse drugo je površina. Nič me ne veseli, opravljam pa svoje obveznosti, študij- tukaj grem lahko preko sebe, čeprav me ne veseli, ker ni globine, ker ne čutim nič in delam pač
mehanično.

Ne prenesem stanja, ko "nimaš izbire". To me navdaja z mislijo na samomor! Čeprav se sliši kot izsiljevanje, mi je zelo zelo hudo ... Mislim, da v tej družbi, ki jo žene in jo mora gnati tista "pozitivna energija", nimam mesta. Res je, v primeru, da bi morala tako zelo zatreti svoj jaz tam, kjer je ta jaz najgloblji, ga tudi nočem imeti.

Lep pozdrav in hvala za kakršen koli komentar.

Nezrela

 

K tvojemu razmišljanju pravzaprav ni potreben poseben komentar. Sama si tako dobro analizirala svoje stanje, da ga človek, ki  nič ne ve o tvojem položaju, lahko prav dobro razume.

Povedala si, da je stanje, ko se človek ne more sprijazniti in sprejeti, da je nekaj izgubil, doživljanje razvajenega otroka, ki ima pred seboj  izpolnitev svoje želje ne glede na zunanje okoliščine.

Tekom odraščanja in osebnostnega dozorevanja se učimo 'preboleti'  neizpolnjene želje in jih nadomestiti z izpolnitvijo drugih, dosegljivih. To je trdo učenje, ki je povezano velikokrat  z grenkobo in trpljenjem. Vendar je to samo ena plat  trdega učenja.  Druga je mnogo prijetnejša: ko 'prebolimo', se nam v izpolnitvi drugih želja lahko pokažejo nove boljše možnosti. Res pa je, da jih vidimo šele tedaj, ko smo 'staro ljubezen' preboleli.

Ti si sedaj v stanju, ko ne moreš sprejeti dejstva, da si izgubila ljubljenega človeka. Ne bi bilo koristno, da bi se za vsako ceno sedaj silila, da zatreš svoja čustva. Pusti času čas. Ta pozdravi veliko hudih ran. Ko boš dobila malo čustvene distance do tega, kar se ti sedaj dogaja, kar sedaj doživljaš, boš lahko začela na novo.

Take življenjske izkušnje so priložnosti za dozorevanje, tudi dozorevanje 'nezrelih'. V tem smislu je to zate posebna življenjska priložnost!

Želim vse dobro!  

Anica Uranjek

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4937-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti