Maja Erjavec | torek, 16 oktober 2007

ImageV letošnje poletju smo skupina mladih iz Slovenije imeli priložnost spoznati in doživeti življenje in delo naših misijonarjev v misijonih na Madagaskarju. Mesec dni smo preživeli med črnčki. Na šestih misijonih na jugu te prelepe dežele smo imeli oratorije za otroke, a udeležili so se jih seveda tudi odrasli. Ko sem skozi mesec opazovala življenje teh ljudi, me je prevzelo kar nekaj stvari:
Prva stvar: preprostost ljudi

 

Ljudje so kljub vsej revščini in bedi veseli…Znajo se veseliti majhnih stvari. Vedno znova so me presenečali otroci; njihovi pogledi, nasmehi, dotiki…tako iskreni in tako nedolžni… Že sama navadna plastenka od coca-cole jim služi za igračo. Res neverjetno…čisto drug svet kot tukaj. Otroci tudi zelo skrbijo drug za drugega. 6. letna punčka je imela s seboj 3. letno sestrico, ki je ves čas skrbela zanjo. Kasneje sem zvedela, da jima je nedavno umrla mama in da sedaj ta 6. letna skrbi za to 3. letno sestrico. Bila sem šokirana…spraševala sem se…kaj pri nas počne 6. letni otrok?...
Druga stvar: naši fantje – naši misijonarji
To so ljudje, ki jih je poslal sam Bog na Madagaskar. Najbolj zanimivo je to, da so med seboj popolnoma različni ( eden je skrben, pozoren…drugi je čisto nasprotje; eden je tih, zaprt…drugi »naspidiran« do konca…). Ampak neverjetno…vsi opravljajo misijonsko delo – pomagajo ljudem ter sebe darujejo za druge. Čisto vsak je nekaj posebnega. In res sem vesela, da sem jih spoznala. Bogu hvala zanje.
Tretja stvar: narava
Narava je čudovita, fantastična…reke, potoki, travniki, gozdovi, riževa polja,… Tako zelena barva, da jo pri nas  ne vidiš. Res neverjetno…v življenju še nisem videla tako zelene barve.

Kar sem doživela v enemu mesecu na Madagaskarju se ne da vsega povedati. Potrebno je doživeti. Kot pravi ena misel: KO POZABIŠ NA SVOJO SREČO DA IŠČEŠ SREČO BLIŽNJEGA, DOBIŠ SVOJO ZA NAMEČEK. In res je…dali smo veliko, a še več smo prejeli. Vsak otrokov nasmeh, pogled, dotik,… je korak več k sreči.
Neizmerno sem Bogu hvaležna za to milost, ta dar, da sem lahko en mesec darovala sebe ubogim.
Ob prihodu domov sem se počutila, kot da ne spadam v ta svet, ta ritem življenja. Mesečno življenje nekje v misijonu te popolnoma spremeni. Znaš ceniti male stvari, pa tudi na vse gledaš malo drugače. Doživela sem res lepo, nepozabno, bogato izkušnjo, ki mi je spremenila življenje…  
 

 

Zadnja sprememba: torek, 16 oktober 2007
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2301-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti