p. Peter Rožič DJ | petek, 12 oktober 2007

Je odpiranje Svetega pisma »na slepo« zdrav pristop k iskanju odgovor na življenjska vprašanja?

Prijateljica mi je povedala, da odgovore na nekatera vprašanja poišče v Svetem pismu, tako da ga odpre na naključni strani in s prstom na slepo pritisne na en odlomek. Večinoma dobi odgovor. Zanima me, če lahko pride do tega, da si kakšne odlomke razlagamo po svoje, ne tako kot nam jih želi pokazati Bog, ali pa da odlomek za nas ni pomemben, mi pa mislimo, da je, ker ves čas premišljujemo o določeni stvari.

Barbara

 

Draga Barbara,

hvala za vprašanje o Svetem pismu.

Branje Svetega pisma je ena najodličnejših poti do Boga, do ljudi in do nas samih. Po besedah, ki so v njem, nam govori Božja Beseda sama, Duh Božjega Sina, Jezusa Kristusa. Tako je vprašanje, ki ga zastavljaš, na mestu: Ali nam lahko poljubno in na slepo izbrana svetopisemska vrstica prinese odgovore na življenjska vprašanja?

Da in ne.

Da!
Celotno Sveto pismo je navdihnjeno od Svetega Duha. Z isto močjo Svetega Duha, kot je Oče obudil Jezusa od mrtvih, so pisatelji svetopisemskih knjig pisali in oblikovali Sveto pismo. In z isto močjo danes Sveti Duh deluje in moli v svetu in v nas samih. V navezi s Svetim Duhom je tako vsaka črka Pisma pomenljiva za nas, saj se v njej skriva skrivnostni naboj Božje moči. Zato ni nemogoče, da poljubno izbrana vrstica nagovori naše srce, saj tako Bog preko branja Božje besede vstopa v nas in nas preoblikuje v svoje otroke, v Jezusove brate in sestre. Branje Svetega pisma v tej luči predpostavlja vero v Božjo moč in v ljubezen Svetega Duha.
Naj ti zaupam, da sem v tvojih letih tudi sam pogosto, še posebej pred spanjem, vzel v roke Sveto pismo, ga odprl na naključni strani, položil prst na določeno mesto, odprl oči in prebral vrstico. In potem sem zaspal, srcu pa pustil, da je premlevalo besedo.

Ne!
Toda, kaj pa takrat, ko naletimo na vrstico, ki nam je čudna; ki sploh nima veze z našim življenjem? Ali če srečamo besedo, ki je včasih prav nasprotna temu, kar verujemo? Ali če prst pristane na mestu, ki govori o ljubosumnem in jeznem Bogu? O Bogu, ki vodi v boj, ki poseka sovražnike ... O Bogu, ki nad pravične pusti poslati nesrečo ... O Bogu, ki svojega Sina pusti umreti na križu? Takrat se nam zdi, kot da to ni za nas. Morda se celo sprašujemo, kako se kaj takega sploh lahko pojavilo v Svetem pismu.
Sveto pismo ni knjiga, ki bi nam kot na krožniku prinašala odgovore na življenjska vprašanja. Gotovo je zelo spodbudno in pohvalno, da ljudje brskamo in odpiramo Sveto pismo. Vendar Sveto pismo kot tako samo po sebi zahteva večplasten pristop. Božja beseda ni avtomat, ki nam po pritisku na gumb izvrže zaželjeni rezultat. Branje Božje besede je življenjski proces; podobno je poti, na kateri le postopoma odkrivamo sebe, bližnjega, Gospoda.
Ko sem študiral sveto pismo, mi je zelo prirastlo k srcu to, da Sveto pismo ne govori le o nas, o našem (ozkem) svetu. Sveto pismo skriva v sebi množico svetov, množico včasih med seboj različnih svetov. Predstavlja nam ljudi in situacije, ki so vse prej kot enostranske. Samo pomisli na strastnega Davida, krotkega Mojzesa, bojevitega Jozueta, na do smrti zveste Makabejce, na včasih le počasi dojemajočega apostola Petra itd itd.
Tukaj se bom zadržal samo pri enem pristopu do tega pisanega spektra Svetega pisma, in sicer pri Božji besedi kot o semenu, ki pade na njivo naše notranjosti. Saj se spomniš tiste evangeljske prilike o sejalcu, ki seje seme, in eno pade na kamnita tla, drugo med trnje, spet drugo na plitko zemljo in spet drugo na globoko, rodovitno prst (Mt 13, Mr 4, Lk 8). Jezus nas vabi, da to priliko obrnemo nase. Priznati si moramo, da vse v nas in okoli nas ni le dobra in rodovitna zemlja. V nas samih so področja teme, negotovosti, slabosti, neurejenosti ali neplodnosti. Če kdo misli, da v njem ali v njej ni drugega kot najbolj plodni humus, potem najbrž iz tiste zemelje ne bo kaj dosti moke. Neumno bi bilo pričakovati, da bi seme v nas obrodilo povsod in v vsakem primeru. Ne more, saj nismo popolni. In tako tudi vsakršna Božja Beseda ob vsakem času ne rodi (istih) sadov.

Torej?
Kako sprejeti Božjo besedo, da bo v nas rodovitna? Zdi se mi, da je prvi pogoj vera in zaupljiv odnos do Boga, do Svetega Duha, ki, tako kot je nekoč govoril Jezusu in po Jezusu, govori tudi nam. Verujemo, da Božja Beseda v nas lahko rodi sadove. Drugi je ta, da želimo spoznati samega sebe. Kje je naše srce rodovitno, kje pa so področja kamna ali trnja? Tretji pogoj je, temu primerno, dobro poznavanje Svetega pisma. Seveda ti, draga Barbara, ni treba iti študirati teologije ali postati nuna, da bi postala poznavalka Svetega pisma – dasiravno je to v mojem primeru veliko pomagalo ... Marsikje obstajajo Biblične skupine, ki skupaj študirajo in molijo Božjo besedo ter se pogovarjajo tudi v tem, kako in kje je neka Božja beseda v njih obrodila sadove. Na marsikateri mladinski skupini ali v kakšnem gibanju skupaj berejo Sveto pismo. Sveta maša in ostala bogoslužja temeljijo na poslušanju in razlagi Božje besede. Cerkev sama je, mimogrede, največja razlagateljica Božje besede. Tudi na duhovne vaje sploh ne moreš iti brez Svetega pisma (razen če ga že znaš na pamet). In še bi lahko našteval.

Ker pa (še) nisva pri študiju Svetega pisma, ti zaenkrat za zaključek svetujem takole. Ti in tvoja prijateljica le berita Sveto pismo, četudi včasih kar na slepo. Ni pa modro biti naiven v mišljenju, da bo takšna metoda prinesla direkten Božji odgovor na vsako življenjsko situacijo. Naše življenje in Sveto pismo sta veliko več kot slepo iskanje smeri. Zato poleg tega berita Sveto pismo v molitvi, s prijatelji, z domačimi, v skupnosti verujočih. In, če imata čas, pojdita kdaj na kakšno predavanje o Svetem pismu. Če sta katoličanki, so vama lahko sveta maša in na druge oblike molitve s Svetim pismom v veliko korist.
Osebno povedano: z leti je Sveto pismo tudi zame postalo, kot pravijo, »Knjiga knjig«. Na vprašanje, katera je moja naj knjiga, bi brez odlašanja odgovoril »Sveto pismo!« Že nekajkrat sem ga prebral, kar dosti študiral. Je pa Sveto pismo zame še vedno skrivnost in hkrati neizčrpen vir presenečenj, navdiha in tolažbe. Takšen zaklad! Sveto pismo mi je od mladostnih nog postalo vir moči in življenja – saj se v njem skriva in prebiva On, ki je življenje samo, pot vseh poti, odgovor vseh odgovorov, prijatelj vseh prijateljev.

Če imaš, Barbara, še kakšno drugo vprašanje o Svetem pismu, ti bomo v svetovalnici z veseljem odgovorili. Do takrat pa ti želim veliko branja, premlevanja in sadov Božje besede!

Pozdrav,

p. Peter Rožič DJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5612-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti