Darja Justinek | sreda, 03 oktober 2007

Dekle ima za seboj otroštvo, polno zlorab; psihičnih, fizičnih, spolnih. Bi morala težka čutenja, ki so od teh dogodkov ostala v njej, predelati s pomočjo psihoterapevta?

Živjo,

jaz bi te vprašala dve stvari. Prvi problem je v tem, da sem zelo ljubosumna. Znorim že, če katera pogleda mojega fanta, in to me ubija, saj nočem biti takšna, ker vem, da ga bom zgubila. Rada ga imam, zelo, in se
želim spremeniti, ampak se preprosto ne znam. On ne razume, da tudi mene ubija to, da sem takšna. Če se kdaj ne razjezim, me razžira v telesu jeza in ljubosumje. Tako ne morem več naprej in niti nočem. Kako naj to popravim? S tem partnerjem si res želim ostati!!!

Drugi problem je ta, da sem bila v otroštvu spolno zlorabljana. To je trajalo nekako od 11. do skoraj 15. leta. Ni me zlorabljal družinski član, dogajalo se je zunaj. Ne znam si razložiti, ali sem bila posiljena ali ne, saj sem slišala, da je več vrst posilstev oz. zlorab. Velikokrat pa sem bila pretepena, na silo so me tudi kdaj slekli in se me dotikali, če nisem utihnila, sem bila tepena. To je bilo non stop, vsak dan, in od takrat sem zelo spremenila obnašanje, postala sem zelo uporna in živčna oseba, strah me je bilo vsakega pogleda, ki mi ga je kdo namenil. Kasneje sem to spremenila in sem se samo izogibala moških, na bruhanje mi je šlo, če me je kak moški pogledal, še zdaj mi gre in enostavno ne prenesem tega.

Kasneje sem padla tudi v droge, ampak sem se tega rešila, zdaj samo še kadim marihuano ... Sem zelo nesamozavestna, čeprav mi veliko ljudi pravi ,da sem zelo lepa, ampak ne želim si pohval z moske strani. In zdaj, ko imam resnega fanta, ga nočem izgubiti, ker ko sva začela hoditi, sem se naučila zaupati, da mi on pa le ne bo nič naredil in sem zdaj sproščena z njim in bi rada bila z njim, samo ubija me to vse ...

Aja, pa še to: Tudi doma so me vedno poniževali. Za te zlorabe nisem nikoli povedala doma, ker bi izpadla k****. Povedala sem par prijateljicam in partnerju, ampak tako na grobo vse, z nikomer se nisem spuščala v podrobnosti, ker me že misel na to, da sem bila vsak dan pretepena brez razloga in razna dotikanja ... zmrazi in mi gre ob tem na bruhanje. Včasih pomislim, ali naj grem h kakšni psihologinji ali ne???

Fugees

 


Moram priznati, da ni lahko živeti s spomini, kot jih imaš ti. Občutja sramu in gnusa, ki si jih doživljala ob spolni zlorabi, so še vedno prisotna v tebi in ti ne dopustijo, da bi živela polno življenje. Še danes vplivajo na tvoje obnašanje in doživljanje, kar se najbolj pozna v odnosu s tvojim fantom.

Kako to, da si morala nekaj tako hudega doživeti, se danes, po tolikih letih ne bova spraševali, saj ne moreva spremeniti dogodkov iz tvoje preteklosti. Vesela sem tvoje odločitve, da želiš ostati s partnerjem, s katerim sta si blizu. Vesela sem tudi tega, ko praviš, da si se naučila zaupati. To je velik korak, ki ni prav nič preprost za dekle, ki je doživelo vrsto zlorab, od spolnih, fizičnih in tudi psihičnih. Poniževanje, ki si ga bila deležna v domačem okolju, so tudi zlorabe in tudi te so ti naredile globoke rane. Ja, nihče te v življenju ni zaščitil. Zaščite si bila nujno potrebna, a ti je tudi doma niso bili sposobni dati. Pa ne bova obsojali tvojih domačih, saj se po vsej verjetnosti niti ne zavedajo, kaj so ti storili. V družinah, kjer vladajo zlorabe, so bili predhodno tudi starši v podobnih situacijah. Tudi njih v njihovem odraščanju nihče ni znal zaščititi, morda so doživeli podobne zlorabe. To želim izpostaviti, da se rešiva obsojanja in jeze na tvoje starše.

Ob zlorabah se v nas poruši temeljno zaupanje v sočloveka in s tem si se ob partnerskem odnosu morala kar hitro soočiti. Posledice zlorab so tudi  pomanjkljiva samozavest, iskanje utehe v drogah, doživljanje temnih trenutkov, čudne reakcije na dogodke okoli nas ipd. Vse to opisuješ, govoriš o ljubosumnosti in razumem, da ti res ni lahko. Govoriš tudi o tem, da te zmrazi in ti gre na bruhanje ob preteklih spominih. To pomeni, da je v tebi še veliko grenkobe in nepredelanih čutenj, ki bi jih bilo potrebno razrešiti. Na tvoje vprašanje, če naj greš k psihologinji, bi ti rekla samo to, da bi bilo res dobro, če bi poiskala pomoč psihoterapevta. Z njegovo pomočjo bi bil proces pozabljanja in očiščevanja precej hitrejši. Dobro bi bilo, da bi s tvojim fantom skupaj hodila na terapije, ker bi na ta način globlje začutila drug drugega in bi se tako izognila marsikaterim težkim situacijam, ki nastanejo kot posledica nepredelanih čutenj.

Želim ti, da bi se osvobodila vse preteklosti, da bi začutila, kako je biti svoboden, kako je živeti brez težkih spominov in čutenj, ter da bi živela življenje, kot si ga res zaslužiš – lepo, polno ljubezni in topline. Naj te spremlja moj in Božji blagoslov.

Darja Justinek

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4155-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti