Maja B. | ponedeljek, 09 februar 2015

Vzgojo otrok navadno dojemamo kot domeno staršev oziroma njihovih skrbnikov, vendar s socializacijo precejšen vpliv nad oblikovanjem vrednot pridobi še ena vzgojiteljica – družba. Njene metode so zelo raznolike: poslužuje se medijev, knjig, gotovo pa je njen najpomembnejši vzgojni pripomoček izobraževalni sistem, v katerem posameznik preživi večji del obdobja, ki je ključno za osebni razvoj. 

 
uredniška ekipa | nedelja, 01 februar 2015

Različni misleci so v zgodovini različno razumevali vzgojo, njene prijeme in omejitve.

Kot piše Platon v Državi, enem prelomnih filozofskih besedil, ki se osredotočajo na pravičnost, v dobro vladani državi zakone predpisujejo državljani sami; k temu jih navaja vzgojna umetnost. Vzgojna umetnost, ha. Sposobnost funkcioniranja države ob popolni avtonomiji njenih državljanov. Sposobnost vzgojiti otroka v svobodnega posameznika. Paradoksalno, mar ne? Ne, če temeljni cilj vzgoje ni v podreditvi/sprejetju zakonov/pravil države/staršev/skrbnikov/učiteljev, ampak v pravilno vzgojeni notranjosti (duši).

 
Ivan J. | petek, 30 januar 2015

Ko opisujemo sebe in druge, je precejšnji delež uporabljenih besed namenjen opisu načina, kako vstopamo v stik z drugimi oziroma kako pravzaprav komuniciramo. Naša komunikacija je pod vplivom več dejavnikov, od naših osebnostnih lastnosti, prepričanj, stališč, preteklih izkušenj, do pričakovanj, ki jih imamo v konkretni situaciji. Kot na drugih področjih se med seboj razlikujemo tudi v tem, kako komuniciramo. Govorimo lahko o več različnih stilih komuniciranja, pri čemer so nekateri bolj »ugodni« za nadaljnje komuniciranje in imajo boljše izide kot drugi. 

 
Agnes | ponedeljek, 19 januar 2015

Pogovarjamo se s sošolci, prijatelji, starši. Pogovarjamo se doma, na ulici, v trgovini ... Kdaj pa kdaj morda govorimo tudi sami s sabo. Kaj pa pogovarjanje v cerkvi? Verjetno boste rekli, da se to ne spodobi, jaz pa pravim, da s tem ni nič narobe. Pa s tem ne mislim na kakršno koli pogovarjanje, temveč na pogovor z Njim – z Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom.

 
Maja B. | torek, 13 januar 2015

Človeštvo je izredno pisana tvorba, ki se svoje raznolikosti, žal, premalokrat zaveda. Različne družbe, ki so jim bile skupne določene vrednote, so tekom stoletij izoblikovale lastne nenapisane sporazumevalne norme, ki jih podzavestno usvojimo že preprosto s tem, da odraščamo v nekem okolju.

 
Uroš P. | četrtek, 08 januar 2015

Sedem tisoč. To je ena izmed ocen števila govorjenih jezikov na svetu. Nekateri so si med seboj popolnoma različni, drugi pa so si med seboj tako podobni, da se že primorsko in dolenjsko narečje bolj razlikujeta med seboj. Vse te razlike, podobnosti in druge lastnosti v jeziku pa nam razkrivajo marsikaj tudi o sami kulturi družbe in njenem razvoju. Včasih celo več kot kakšne arheološke najdbe. Tako lahko na podlagi besed, ki jih vsebuje jezik, sklepamo, s čim so se ljudje včasih ukvarjali, kje so živeli, s katerimi narodi so se srečevali in sobivali... Tako so na primer ugotovili, da večina evropskih narodov izvira iz istega praindoevropskega prednika. Na podlagi skupnih besed za določene rastline, živali ter vremenske in geografske pojave pa so skupaj s pomočjo izkopanin ugotovili, tudi kje se je ta narod približno nahajal.

 
uredniška ekipa | sreda, 07 januar 2015

Vsak si želi biti slišan, razumljen, sprejet in nepozabljen. Vsak se sporazumeva.

Že majhen otrok nam poskuša z jokom in kriljenjem z rokami nekaj povedati, pa tudi uporniški najstnik pogosto pove več s svojimi dejanji kot z besedami. Na nek način govori tudi naše srce, ko v tišini išče in spoznava Nekaj/Nekoga nad nami. 

 
Roman I. | ponedeljek, 05 januar 2015
Za nami je še eno obdobje pričakovanja in praznovanja Gospodovega prihoda v svet. Adventni čas so kristjani nekdaj preživljali ob postu in molitvi, podobno kot danes v postnem času. Kar povprašajte dedke in babice, kako so v mladih letih preživljali decembrske dni, vse tri svete večere, molitev ob jaslicah, ... Povprašajte jih tudi, če so se kaj veselili plesov, ki so se pričenjali ravno na štefanovo, torej dan po božiču. Zadnja leta v Ljubljani opazujem mladino in tudi starejše, ki decembrske večere preživljajo predvsem na stojnicah s kuhanim vinom in si ogledujejo okrašen center našega glavnega mesta. Tu pa tam koga pot zanese tudi v bližnjo frančiškansko cerkev, kjer mladi kristjani še dajejo upanje Sloveniji, da želijo živeti krščanstvo v tem svetu, ki se obnaša, kot da Boga več ne potrebuje.
 
Katarina R. | sreda, 17 december 2014
Smo v mesecu, ko govorimo o dobrodelnosti. Dobrodelnost - doma, v šoli, na ulici, povsod. Lahko podariš kakšen evro brezdomcu na ulici; lahko podariš hrano, obleke ljudem, ki tega nimajo; lahko plačuješ šolnino otroku iz Afrike; lahko postaneš »božiček za en dan« in tako na razno razne načine pomagaš in osrečiš ljudi v stiski. Prostovoljci projekta »72 ur brez kompromisa« pa so dobrodelni v svojem kraju, kjer spreminjajo stvari.
 
Maja B. | nedelja, 07 december 2014

December je tak mesec, ko rada sestavljam sezname želja. Sem pač rojena pod srečno zvezdo, ker si rojstni dan, Miklavž in god sledijo kar eden za drugim. In ker sem bila tako zaposlena s pisanjem svojih "jaz bi-jev", sem spet prepozno začela razmišljati, kaj bom pa jaz kupila svojim najdražjim za Miklavža. 

 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 60 od 465

Napovednik dogodkov

E-priprava na zakon
ned, 30.04.17


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti