»Preletel sem Sobotno prilogo, prebral pisma bralcev v Družini, sploh pa redno spremljam siol.net, rtvslo.si in podobne spletne strani. Rad bi si izoblikoval svoje mnenje, razumel dogajanje v družbi in v razmišljanje vključil tudi Sveto pismo. Je na mladi.net kdo s podobnimi željami?«

Dvomite, da so počitnice od Boga? Trdim, da nam jih On podarja. Za dušo in za telo. Za celega človeka. - Ali pa jih ni! Za telo, da se odpočije in okrepi. Za dušo, da se očisti in poživi. Kot studenec, ki ga je treba kdaj pa kdaj očistiti in poglobiti, da je voda spet čista in bistra. Kot baterija, ki jo je treba občasno priklopiti na vir energije, da se napolni in spet lahko služi. Kot struna na instrumentu, ki jo igralec umiri, da zmore dobro začeti novo melodijo...

Počitnic je konec – vsaj za gimnazijce in ostalo mladež, nam, študentom, pa je velikodušno podarjenega še nekaj časa, ki bo, prav zagotovo, minil še prehitro.

Med počitnicami je večina nas počela tisto, kar je hotela oz. kar smo že mesece prej načrtovali. Treba je bilo iti na morje, morda v hribe, se ponovno srečati s prijatelji, ki smo jih v času izpitov zanemarjali, malo pomagali doma, pomagali pri trgatvi, se, seveda, učili (tisti, ki s(m)o med letom –khm khm), nekateri pa smo/ ste bili pridni in služili 'mastne denarce', ki bodo prišli v naslednjem študijskem letu še kako prav – tako ali drugače.

Počitniiiiice!! Potovanja, lenarjenje, žuri … najbrž pomislimo ob besedi počitnice. Toda, ko pogledamo v naše žepe vidimo, da so ti bolj ali manj prazni in da bi jih bilo dobro napolniti. Zato se nas veliko odloči, da si bomo med počitnicami poiskali delo prek študentskega servisa. Poleg tega, da nekaj zaslužimo, še dan hitreje mine, ker resnici na ljubo posedanje po hiši ni najbolj zanimivo.

Stari Grki so verjeli, da je človek to, kar dela. Tako razumevanje pa delo ovrednoti z vsemi našimi dejanji. In kaj nas pripravi do tega, da smo to, kar smo, oziroma da delamo to, kar delamo? Posebno vlogo pri naših dejanjih imata determinizem in možnost izbiranja, slednje kot temeljni pogoj pa svobodo.

Ste se morda kdaj spraševali, kaj si muslimanka misli o vas, ko se sredi mesta sprehajate v top majici in mini krilu? Težko je razmišljati o tem, da si zatiran in nisi enakopraven, če si vzgojen z določenimi vrednotami, ki so ti smernice v življenju in vsakdan, s katerim se srečuješ.

Tragedija Elektra izpod peresa Sofokla je mogočno delo, ki je danes še kako aktualno. Letos jo je na gledališki oder ponovno postavil Teater Megaron (www.teatermegaron.si) v režiji Petra Petkovška, s katerim sem naredila tudi intervju. V članku Oresteja smo že govorili o predzgodbi Elektre. Pri Sofoklu pa spoznamo Elektro, ki trmasto vztraja pri žalovanju za svojim očetom, čaka doma na svojega brata. Ajgist ji zaradi bojazni za svoj prestol prepove poroko in tako je zamrznjena v času. Orest se vrne domov, da bi na ukaz boga Apolona maščeval očeta in ubil svojo mater Klitajmestro ter njenega ljubimca Ajgista.