Mati Terezija je nekoč rekla: »Najhujša oblika revščine je osamljenost in občutek neljubljenosti.«

Smo bili že kdaj tako obupano osamljeni, da je bolelo? Kajti po nekaterih podatkih naj bi bila osamljenost ravno to – družbena bolečina, ko čutimo praznino in samoto in nas naš psihološki mehanizem opozori, da iščemo družabne stike.

A naša nova tema ne bo samo priročnik 10 korakov do boljšega družabnega življenja … 

Ljudje od nekdaj hrepenimo po sreči, pri tem pa pogosto pozabljamo, da je srečo težko definirati in da je le-ta odvisna od percepcije, želja in načina življenja posameznika. V modernih družbah se sreča večinoma povezuje s premoženjskim statusom posameznika.

Življenje brez omejitev je naslov knjige Nicka Vujičića, moža, ki se je rodil brez rok in nog, pa vendar živi srečno in izpolnjeno življenje. Danes je Nick tudi uspešen govornik, ki po svetu širi svoje sporočilo, katero ljudi poziva naj najdejo namen svojega življenja, ne glede na ovire, ki jim stojijo na poti.

"Mene osreči ogromno stvari, predvsem tiste drobne, nenačrtovane malenkosti, ki ti polepšajo dan. Lahko je le nasmeh znanca, nepričakovana pohvala, prijazna beseda mimoidočega, dobra pesem, sprehod v naravo, osreči pa me tudi uspeh, v katerega sem vložila veliko truda."

Vstopili smo v novo leto. Z 31. decembra na 1. januar se naše življenje ni prav bistveno spremenilo, pa vendar je to čas, ko ljudje radi delamo obračune za preteklo leto in dolge spiske zaobljub in načrtov za naslednje, na dnu pa si za spodbudo in opomin na veliko napišemo: »Tokrat pa zares!« In kaj je smisel takega strateškega načrtovanja? Postati boljši, lepši, uspešnejši – skratka srečnejši.

Bučne zabave na odprtem, prireditve, hrup, pokanje pirotehnike, odpiranje penine … vas na kaj spominja? Novo leto je pred vrati.

Novo leto je v starem ljudskem izročilu označevalo čas, ko se je nekaj »začelo na novo« npr. je nek pridelek postal užiten, se je dan začel daljšati, se je na nebu ponovno pojavilo neko znamenje, zvezda. Tako so Egipčani novo leto praznovali okoli 20. julija, ko se je na nebu pojavil Sirij, t. i. pasja zvezda (kot zanimivost: od tod izraz ˝pasji dnevi˝ za vroče julijske dneve).

December je mesec in zima je letni čas, ko se zvrsti največ prazničnih dni. Zakaj?

Kako so se prazniki sploh oblikovali, kdaj so se začeli praznovati? Kaj beseda praznik sploh pomeni?

Pred davnimi leti si ljudje niso znali pojasniti raznih naravnih dogajanj, zato so jih pripisovali višjim silam, božanstvom. Niso poznali koledarja, raje so se ravnali po soncu ali luninih menah, v nekaterih deželah so se orientirali po suhih in deževnih obdobjih, po lovu in selitvah ptic …

Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Ob omembi besede božič pa se ljudje poleg krščanskega obredja, povezanega s tem praznikom, spomnimo tudi na marsikatero stvar, ki spremlja samo praznovanje ali pripravo na praznovanje omenjenega praznika. Tako se bomo v tem članku posvetili različnim običajem, legendam in konkretnim stvarem, ki spremljajo božič.

Bližajo se prazniki in čas za peko raznovrstnih sladic s katerimi bi radi presenetili najbližje. Spodaj imate nekaj idej.

Ker je december poleg vseh laskavim nazivov, kot sta »veseli« in »praznični«, tudi »hitri« mesec, kar pomeni, da tedni še posebno radi švigajo mimo, je tokratna anketa komaj sedaj dohitela mladi.net! Dekleta so z nami podelila njihovo doživljanje decembra.