Zamudiš avtobus. Eh, saj bo prej ali slej pripeljal drugi.
Zamudiš na faks ali v šolo. Se opravičiš, napišeš opravičilo, ni problema.
Zamudiš v gledališče. Neslišno pojdi v dvorano, saj se je komajda začelo.
Zamudiš na srečanje. Morda bodo malo hudi nate, ker ni prvič, da si zamudil, pa saj so se skoraj že navadili tvojega zamujanja...
»Nekateri dajejo, a ne občutijo bolečine, ne iščejo veselja in ne spremlja jih zavest kreposti. Dajejo tako, kot mirta oddaja svoj vonj v ozračje.«
Kaj bi lahko bilo lepše, kot da dajanje postane del tebe, da postane tvoj parfum? Kaj boljše od tega, da bi bil dober brez preračunljivosti, misli na korist in enako dober do vsakogar , ki ga srečaš? Ni lepšega.
»Ups,« mi zdrsi skozi misli, » to
je torej vzrok te megle, ki jo vidim pred sabo.«
In razmišljam, zakaj bi morala dišati? Da bi drugi uživali v prijetnem vonju.
Razmišljam, komu bi morala dišati? Čimvečim.
Razmišljam, kako bi morala dišati? Dišati bi morala, ne da bi se sama zavedala svojega vonja. Postal bi mi domač in ga ne bi več zaznala.
A lahko kdo trdi, da se še ni skregal?
Iskreno dvomim.
V vsaki družbi prihaja do konfliktov, na delu, v šoli, med prijatelji, v družini. Brez dvoma si lahko vsak prikliče v spomin kak dogodek iz otroštva, ko se je skregal z najboljšim prijateljem in v jezi zatrjeval, da »ne bom nikoli več spregovoril z njim!«. Potem pa smo mogoče še kakšen dan kuhali mulo, tako, da se je videlo, da mislimo resno, kmalu zatem pa smo že pozabili na ta dogodek in bili spet prijatelji.
| Začetni in nadaljevalni tečaj španskega jezika sre, 10.03.10 |
| Izdelava spletnih strani - Joomla - že polno pet, 12.03.10 |
| Intenzivna klavirska delavnica tor, 16.03.10 |
| Izdelava spetnih strani - Joomla tor, 23.03.10 |
| Šiviljski tečaj čet, 22.04.10 |
| Cehov gala ples čet, 22.04.10 |