»Nekateri dajejo, a ne občutijo bolečine, ne iščejo veselja in ne spremlja jih zavest kreposti. Dajejo tako, kot mirta oddaja svoj vonj v ozračje.«

Kaj bi lahko bilo lepše, kot da dajanje postane del tebe, da postane tvoj parfum? Kaj boljše od tega, da bi bil dober brez preračunljivosti, misli na korist in enako dober do vsakogar , ki ga srečaš? Ni lepšega.

»Ženska brez parfuma je ženska brez prihodnosti.«

»Ups,« mi zdrsi skozi misli, » to je torej vzrok te megle, ki jo vidim pred sabo.« 

In razmišljam, zakaj bi morala dišati? Da bi drugi uživali v prijetnem vonju.

Razmišljam, komu bi morala dišati? Čimvečim.

Razmišljam, kako bi morala dišati? Dišati bi morala, ne da bi se sama zavedala svojega vonja. Postal bi mi domač in ga ne bi več zaznala.

Osebno se mi je težko soočati s problemi, še posebno če so ti tehtnejše narave. Če je nastali problem majhne narave in nima velike pomembnosti zame, potem ga hitro rešim in tudi če je rešitev negativna, se z njo ne obremenjujem preveč. Drugače pa je, če je problem velik in zelo pomemben. Takrat si vzamem čas za reševanje, se pogovorim s prijateljicami in se trudim narediti vse, da bi bila rešitev čim bolj ugodna zame.

A lahko kdo trdi, da se še ni skregal?

Iskreno dvomim.

V vsaki družbi prihaja do konfliktov, na delu, v šoli, med prijatelji, v družini. Brez dvoma si lahko vsak prikliče v spomin kak dogodek iz otroštva, ko se je skregal z najboljšim prijateljem in v jezi zatrjeval, da »ne bom nikoli več spregovoril z njim!«. Potem pa smo mogoče še kakšen dan kuhali mulo, tako, da se je videlo, da mislimo resno, kmalu zatem pa smo že pozabili na ta dogodek in bili spet prijatelji.

Vsi vemo, da  je probleme potrebno reševati. Ne vemo pa vedno, kako se tega lotiti. Upoštevati moramo, da so vzroki za nastanek problema ali konflikta različni in so zato lahko različni tudi načini, s katerimi konflikt uspešno razrešimo.  Vseeno pa lahko kot skupno točko različnih pristopov navedemo nujnost konstruktivnega komuniciranja, ki je osredotočeno na glavni problem in iskanje rešitve, ki je sprejemljiva za obe strani.

Pred kratkim se je v javnosti veliko razpravljalo o novem družinskem zakoniku. Nov zakonik na novo ureja veliko področji, nekatera pa tudi preureja. Ena od novosti je tudi sprememba dela zakonika, kjer je opredeljeno kdo naj bi imel pravico do posvojitve otrok. V tem delu zakonik temeljito posega v otrokove pravice, ter poudarja predvsem pravice odraslih oseb.

Pojdimo nekaj let naprej v primeru, da je novi zakonik sprejet. V Slovenijo pripotuje mali črnopolti otrok, ki ga tu pričakuje ljubeča, nežna družina. Mali je v vojni izgubil vse, nima nobenih sorodnikov, sosedje ga ne morejo preživeti, ker preprosto nimajo sredstev za to bolehno, ubogo bitjece. Našla se je prijazna gospa, ki je trdila, da mu bo našla najboljšo družino na svetu.

Vlada Republike Slovenije je nedavno podala predlog novega družinskega zakonika, v katerem naj bi še bolj zaščitili otrokove pravice in koristi, obenem pa radikalno posega v pojem družine. Po novem naj bi namreč za družino veljala vsaka oblika skupnosti vsaj enega starša z otrokom. Zakonska zveza naj ne bi bila več definirana kot zveza moškega ali ženske, pač pa kot zveza dveh odraslih, ki sklenejo zakon, torej se bodo po novem lahko poročali tudi istospolni partnerji.