Razmišljanja
Uredniška ekipa | torek, 01 junij 2010
Peljem se po cesti in vidim "Kliniko za televizije". Pod naslovom piše še: "Za vse ekrane". Se zasmejem. Ne more biti res.
Razmišljam še dolgo po tem, ko sem se odpeljala mimo. Kdo potrebuje kliniko?
Ni nas malo, ki raje kot na sprehod izberemo film. Ki se poslovimo od prijatelja, da bi šli gledat nadaljevanke. Ki poletne dopoldneve, če jih ne prespimo, preživimo za računalnikom. Mnogo nas je, res.
 
Jakob Valič | petek, 14 maj 2010
Z evharistijo, to je z Jezusom, se srečujem vsak dan, zjutraj. Po pravici povedano gre veliko teh srečanj mimo mene zaradi jutranje utrujenosti in še bolj zaradi rutinskosti. Jezus je vselej prisoten v vsej polnosti svoje osebe, odvisno pa je, koliko sem jaz pri Njem. Vem, da je evharistija temelj in vir krščanskega življenja. Zato se potrudim, da se vsaj do spremenitve zbudim. Ponavadi sem res bolj pozoren, a velikokrat gredo stvari mimo mene. Kako bi sicer bil brezbrižen, če imam pred seboj Boga?
 
Meta Žgur | sobota, 24 april 2010

"Apostol ni človek, ki uči vero samo z besedo, ampak je človek, ki oznanjuje evangelij z vsem svojim bitjem in ki je že sama njegova pričujočnost blagodejna bližina Jezusa Kristusa."

Na evharističnem kongresu, bo Lojze Grozde proglašen za blaženega. Ker ga le malo poznamo, smo zapisali nekaj besed o njem.

 
Uredniška ekipa | sreda, 21 april 2010

Pravijo, da bi bil svet lepši, če bi ljudje počeli tri preproste stvari vsak dan: zahvaljevali se, hvalili in pomagali. Bi poskusili?

Poleg tega, pa vas vabimo še, da se nam pridružite pri premišlejvanju o zahvali, ki jo pri sveti maši izrekamo Jezusu. Evharistija namreč pomeni "zahvala" oziroma "zahvaljevati se". Pa jo res tako tudi doživljamo? Se med njo zahvaljujemo za Jezusovo daritev,  za ljudi, ki nas obdajajo, čas, ki nam je na voljo ... ?

 
Zamujene priložnosti. Različne so. Nekatere pomembnejše od drugih, nekatere takšne, ki zaznamujejo tvoje življenje za zmeraj. In življenja drugih. Včasih se zgodi kaj takšnega, da ne dobiš druge priložnosti, priložnosti za srečo, za ljubezen. Takšni dogodki niso nedolžni dogodki, ki jih zamudiš, a se precej podobni lahko ponovijo. So hujši. Bolj destruktivni, bolj odločilni. Takšni, za katere ne veš, ali jih lahko popraviš … So tudi takšni, kot jih je ustvaril Ian McEwan v Pokori.
 
Uredniška ekipa | četrtek, 01 april 2010
Kaj je veliko? Vesolje, ljubezen, pričakovanja. Velike so skrivnosti in veliki so ljudje. Kaj je večje od tega? »Ponižnost se poda velikim. Kar težko je biti ponižen, če nič nisi.«

Jezus je ponižen – je Bog ponižan od ljudi, je ves majhen, ko prosi Očeta, da bi šel »kelih« mimo, je nemočen, ko trpi na križu, je naš dobri Pastir, ki z ljubeznijo pazi na svoje neubogljive ovčke. In v tej ponižnosti je neskončno velik.

Bi radi zrasli v velike? Če ja, vam želimo, da bi tudi ta veliki teden in posebno veliko noč, znali praznovati v veselju in ponižnosti. Le kdo smo mi, da je moral Jezus umreti za nas? Veselimo se, da smo tako vredni, da mu celo tega ni bilo težko narediti.

 

 
Meta Žgur | torek, 23 marec 2010
Vsak od nas je zamudil veliko priložnosti. Vendar ko se zaprejo vrata, se nekje odpre okno. Tega se še posebno zaveda Romana Prelc, mati treh otrok, ki jo je huda bolezen priklenila na voziček. Bolezen ji je vzela veliko trenutkov, ki bi jih lahko doživela, če bi bila zdrava. Vendar Romana pravi, da ne sme misliti na to ˝kaj bi bilo, če ne bi bilo bolezni,˝ ampak mora vzeti nekaj od tiste prejšnje zdrave ženske in to, kar sedaj zmore ter živeti s tem. In, doda, življenje je še vedno lepo.
 
Meta Kompara | ponedeljek, 15 marec 2010
In kar naenkrat se je dan prevesil v večer. Enega izmed teh večerov, ko se ustavim pred oknom in razmišljam o svojem življenju. Polnem napak in zamujenih priložnosti.
 
Klemen Cotič | četrtek, 04 marec 2010

Pozabiš  na vonj in šum hladnega jesenskega vetra ko si sam pod zvezdami,

pozabiš  na mogočen občutek prebujenja pomladi, ko vsak vdih v srce prinese novo življenje.

Na skrito jutranjo pot po travniku, ki je ne pozna nihče drug kot ti, z malo šolsko torbo na ramenih, nekoč ...

Vsi pozabimo.

 
Uredniška ekipa | petek, 26 februar 2010

Zamudiš avtobus. Eh, saj bo prej ali slej pripeljal drugi.

Zamudiš na faks ali v šolo. Se opravičiš, napišeš opravičilo, ni problema.

Zamudiš v gledališče. Neslišno pojdi v dvorano, saj se je komajda začelo.

Zamudiš na srečanje. Morda bodo malo hudi nate, ker ni prvič, da si zamudil, pa saj so se skoraj že navadili tvojega zamujanja...

 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 141 - 160 od 208

Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti