Zjutraj vstanem, pogledam skozi okno, grem v kuhinjo, kjer pojem zajtrk, potem se grem malo umit v kopalnico, se preoblečem in sedem za mizo, ki je polna samih knjig.

Dan je podoben dnevu.

Mati Terezija je nekoč rekla: »Najhujša oblika revščine je osamljenost in občutek neljubljenosti.«

Smo bili že kdaj tako obupano osamljeni, da je bolelo? Kajti po nekaterih podatkih naj bi bila osamljenost ravno to – družbena bolečina, ko čutimo praznino in samoto in nas naš psihološki mehanizem opozori, da iščemo družabne stike.

A naša nova tema ne bo samo priročnik 10 korakov do boljšega družabnega življenja … 

Ljudje od nekdaj hrepenimo po sreči, pri tem pa pogosto pozabljamo, da je srečo težko definirati in da je le-ta odvisna od percepcije, želja in načina življenja posameznika. V modernih družbah se sreča večinoma povezuje s premoženjskim statusom posameznika.

Življenje brez omejitev je naslov knjige Nicka Vujičića, moža, ki se je rodil brez rok in nog, pa vendar živi srečno in izpolnjeno življenje. Danes je Nick tudi uspešen govornik, ki po svetu širi svoje sporočilo, katero ljudi poziva naj najdejo namen svojega življenja, ne glede na ovire, ki jim stojijo na poti.

Bučne zabave na odprtem, prireditve, hrup, pokanje pirotehnike, odpiranje penine … vas na kaj spominja? Novo leto je pred vrati.

Novo leto je v starem ljudskem izročilu označevalo čas, ko se je nekaj »začelo na novo« npr. je nek pridelek postal užiten, se je dan začel daljšati, se je na nebu ponovno pojavilo neko znamenje, zvezda. Tako so Egipčani novo leto praznovali okoli 20. julija, ko se je na nebu pojavil Sirij, t. i. pasja zvezda (kot zanimivost: od tod izraz ˝pasji dnevi˝ za vroče julijske dneve).

December je mesec in zima je letni čas, ko se zvrsti največ prazničnih dni. Zakaj?

Kako so se prazniki sploh oblikovali, kdaj so se začeli praznovati? Kaj beseda praznik sploh pomeni?

Pred davnimi leti si ljudje niso znali pojasniti raznih naravnih dogajanj, zato so jih pripisovali višjim silam, božanstvom. Niso poznali koledarja, raje so se ravnali po soncu ali luninih menah, v nekaterih deželah so se orientirali po suhih in deževnih obdobjih, po lovu in selitvah ptic …

Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Ob omembi besede božič pa se ljudje poleg krščanskega obredja, povezanega s tem praznikom, spomnimo tudi na marsikatero stvar, ki spremlja samo praznovanje ali pripravo na praznovanje omenjenega praznika. Tako se bomo v tem članku posvetili različnim običajem, legendam in konkretnim stvarem, ki spremljajo božič.

December je. Nad hišami lebdi napev božičnih pesmi, na sprehodu po mestu nas spremljajo podobe okrašenih ulic in izložb, vrvež ljudi, ki tekajo po nakupih, vonj kuhanega vina in drugih dobrot, za piko na i k tej idili manjka le še sneg.

Sveti Nikolaj oziroma Miklavž je eden najbolj priljubljenih svetnikov, v večinskem delu krščanske Evrope pa ga ne premaga noben svetnik. In zakaj je tako? Sveti Miklavž simbolizira prijazno darežljivost, ki doseže vrh 6. decembra z obdarovanjem otrok. Je pomočnik v stiski in čudodelnik. Svoj pomen je učvrstil tudi s tem, da se je prepletel z vrsto poganskih šeg, po zaslugi Holandcev pa so ga spoznali tudi onkraj Luže, kjer so ga spoznali pod imenom Božiček, a rahlo drugačnim, kot so ga poznali v Evropi.

V tem prispevku se bom dotaknila pravičnosti v izobraževanju. Pravičnost in enakost sta pomembni načeli izobraževalnega sistema, ki si ju seveda država in šole želijo uresničevati. Vendar njuno uresničevanje ni lahko, saj obstaja veliko različnih defincij in modelov pravičnosti.