V petek, 20. 9. 2008, se je 15 udeležencev novinarskega vikenda okrog 18h zvečer zbralo pred stiškim samostanom. Sprejelo nas je delavno vzdušje animatorjev in tehnične ekipe, ki so pridno oz. že zelo utrujeno pripravljali še zadnje pomembne stvari za prihajajoči veliki dan. Delovne vneme smo se hitro nalezli še mi in se takoj začeli pripravljati na našo pomembno nalogo – pripravo reportaž za Družino, mladi.net in vrnet, rkc.si.

Po čem smo si letos najbolj zapomnili stojnico Mladi.net? Po sestavljanki. Vabilih na razne delavnice. Prav gotovo pa po lučkah, ki jih je bilo kar premalo za vse, ki so se želeli posladkati z njimi.
Stojnica Mladi.net je prihajajoče pozdravila že takoj pri vstopu na prizorišče. Mnogi so jo tudi radovedno prišli pobliže pogledat ...

Obiskovalcem Stične je včasih res enostavno – pridemo, se imamo lepo (ali pa tudi ne) in odidemo z obljubo prijateljem, s katerimi se strečamo samo v Stični: „Drugo leto spet pridemo!“ Tako nekako rečejo tudi vsi, ki ta veliki dogodek pripravljajo, razlika je le v tem, da o njem razmišljajo praktično celo leto.  Stična traja le en dan, priprave nanjo pa se začnejo že skoraj leto prej. Kako se nanjo pripravljajo, kaj je pri tem pomembno in še kaj, smo povprašali tri sodelujoče pri projektu.

Zakaj pa ne? Pri tako pomembni stvari, kot je ljubezen, ni noben nasvet odveč. Za mlade večno zanimivo temo so v Stični 2008 z malo drugačnega vidika obdelovali na delavnici z naslovom Če bi se še enkrat poročil, bi se še prej.

V Stični je bilo letos na voljo ogromno delavnic, kar 35. Tako je res vsakdo lahko našel nekaj za svoj okus; od tistih, ki jih zanima duhovnost, do tistih, ki so bolj za igre, šport, glasbo in še kaj. Kakšen utrip je bilo čutiti na nekaterih delavnicah, si lahko preberete ...

Tokrat smo stražarji po dobrem letu dni spet gostovali v svoji domači župniji - Loka pri Zidanem mostu, kjer smo se tokrat bolj sproščeno in domače prepustili vodstvu Svetega Duha.

Mladi smo bili vzhičeni, ko smo zaslišali, komu je namenjeno prihajajoče pastoralno leto v Cerkvi na Slovenskem. Celo leto za nas, za mlade?! Vzdušje ob razglasitvi je spominjalo na tisto ob pričetku novega koledarskega leta.

Sprehodite se s samostanskega travnika, mimo stojnic, do notranjega dvorišča in prireditvenega prostora pod odrom. Vzdušje se spreminja s koraka v korak: z vsakim človekom, ki ti pride naproti, oblakom, ki prekrije sonce, glasbo, ki odmeva od sten in se meša v prijeten stiški hrup …

Letos so se stiški animatorji bolj organizirano podali na ulico. Geslo njihovega izvensamostanskega delovanja je bilo Srečala sva se na ulici in res so bile ulice polne rdečih majčk. Njihov smeh se je pomešan s smehom mladih slišal vsepovsod: animatorji so vrteli vrv in vabili mimoidoče, da so skakali z njo, učili so hoje s hoduljami, ustvarjali na neskončen papir, slikali s prsti … Pravzaprav pa so bile ulične dejavnosti razdeljene na »vidne« in »nevidne«. Te druge je bilo težje odkriti.