{mosimage}Pogovor z Markom Rijavcem, mladim pesnikom in bogoslovcem, ki mu je blizu domača Primorska, narava, hrani posebno veselje do glasbe in je letos izdal svoj pesniški prvenec Polna dlan zvezd, knjigo polno veselja do življenja, občudujoče Ljubezni, besednih iger, metafor povezanih z naravo in predvsem upanja.

Že Frančišek Asiški ni pozabil na zahvalo Gopsodu za vse kar nam daje. Jutri, na zahvalno nedeljo se bomo tudi mi po vseh cerkvah Bogu zahvalili za vse dobrote, ki nam jih je v letošnjem cerkvenem letu naklonil.

.

Radi bi doumeli skrivnost smrti.

Toda kako jo boste našli, če je ne iščete v srcu življenja?

Sova katere oči so ustvarjene za noč in so podnevi slepe, ne more razkriti skrivnosti svetlobe.

Če hočete resnično gledati duha smrti, odprite na stežaj srce telesu življenja.

Kajti življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean.

Jesen je in ko opazujem padajoče listje, opazujem , kako se v tisoče barvah razkriva tiha skrivnost smrti,,, Človek si pred to besedo mnogokrat zatiska ušesa, kajti to je ena tistih besed, ki nas včasih privede v vprašanje smisla našega  življenja…

{mosimage}Pozdrav vsem! Kot ste opazili, je pred vami cel kup reportaž, kje vse so letos mladi preživljali svoje počitniške norčije. Še zdaleč ne vse. Če se ti piše, lahko dodaš svojo počitniško, ali katero drugo dogodivščino, ki bi zanimala portalovce. Skupaj s fotografijami jo lahko kadarkoli pošlješ na naslov  nimporte.qui@gmail.com. Naša ekipa pa vam vsem želi pisano jesen polno novih izkušenj in spoznanj.

Račefest mi že dolgo v rokopisu leži na mizi. Ni in ni se hotel preliti v tipkano obliko. Zdaj je tu. Pred vami je krajša reportaža o dogajanju in v dodatku obsežen opis poteka okrogle mize in predstavitev gostov. Trudila sem se, da vanj ne bi vpletala svojih mnenj, ampak ga čimnatančneje povzela. Če se račefesta niste uspeli udeležiti, je tu priložnost, da ga podoživite. Slike so še v obdelavi, obeta pa se bogata galerija. In naj bo to povabilo na Ritem Duha...

{mosimage}Odločno smo že vstopili v september, mesec, ki mlade sooči z realnostjo, da bo spet treba v šolo. Med mladimi nekaj časa prevladujejo pogovori o minulih počitnicah: ta je bila na Korziki, on na Capriju, tale jo je popihal v Dalmacijo, oni pa so spoznavali slovensko obalo in ponosne alpske vršace.

Kaj pa tisti, ki niso šli na morje? Tisti, ki si s starši niso mogli vzeti vsaj podaljšanega konca tedna, da bi poskusili, ali je morje še slano - ali še huje: da bi sploh videli, kaj je to morje. Nerodna reč ...

Človek je po definiciji romar. Popotnik. Iskalec vodnjakov in zelenih pašnikov. Če je to držalo v starodavnih časih, mislim, da to velja še bolj za današnji čas. Četudi imamo vode iz pipe na mnogih krajih dovolj in večina živali, ki nas hranijo, jé v koritih velikih brezobličnih hlevov. Človek je zelo žejno in lačno bitje, v to nas prepriča pogled od znotraj. Vleče ga k vedno globljim izvirom in k vedno sočnejšim pašnikom. Intenzivnost življenja mu le povečuje lakoto in žejo. Da je res tako tudi na duhovnem področju, so mi potrdila doživetja in izkušnje zadnjega svetovnega srečanja mladih v Kölnu.

Nekaj prijateljev, navezanih na Romana Globokarja in kolo, se nas je odločilo, da z maturo na ŠKG naših potepanj ne bo konec. Tako smo nekega dne v začetku avgusta ob prvem jutranjem svitu sedli na vlak in se zapeljali do Jesenic. Ker nas je bilo samo pet in smo se vsi že poznali, smo lahko v skupnih dneh še poglobili svoja prijateljstva. Dež, ki nas je ujel po nekaj kilometrih, je stopil še zadnjo zadržanost.

{mosimage}Ko si prenasičen z vsakdanjimi obveznostmi, ko skrbi dosežejo najvišji možni nivo, dvakrat globoko vdihneš in skušaš rešiti vse lepo po vrsti...pa ne gre. Mogoče zato, ker v vsakdanjem norenju zares ne najdeš pravega časa, ali pa ne veš kako se sploh lotiti. Odgovor je na dlani: nujno potrebuješ oddih. Kjer boš lahko popolnoma brez skrbi, kjer boš našel svoj mir...