»Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih (Mt 18,19).« Verovala in – izpolnilo se je. Še enkrat več. Tako da se je dan začel še močno pod vtisom ene velike sinočnje milosti (oziroma kar dveh ).

Današnjega dne se je bolj kot karkoli drugega dotaknilo svojevrstno pismo, do katerega sem se priklikala, ko sem v nevihtnem popoldnevu preganjala dolgčas. Res je malo daljše, a bi ga rada v celoti delila z vami, to svojevrstno sporočilo o Njegovi ljubezni. Zato bodi dovolj mojih besed. Pusti se nagovorit temule:

Danes popoldne sem se iz Maribora vrnila domov na Koroško. Namesto večerje so mi dodelili vlogo varuške (glej slikico ob mojem nedeljskem zapisu). Zanimivo, kaj vse je imela tamala za povedat (beri: bu-bu-ba bu-ba bu-bu-bu-buuuuuuu J) …

Zdaj ste verjetno že opazili, da o tem, kdaj sem vstala, kaj sem jedla in kje sem bila, ne izgubljam ravno veliko besed. Tudi take dnevnike sem včasih pisala, a zadnja leta so v prednosti trenutki - pa četudi še tako drobni - ki dajejo smisel mojim dnem.

Ne … dvakratno blagoslovljen, čeprav je sprva kazalo drugače.