{mosimage}Današnji dnevnik lahko napišem na osnovi vprašanja – kaj me je danes najbolj nagovorilo?
Dopoldan sem imel zanimivo srečanje, kot  del usposabljanja novosprejetih paznikov. Dvakrat na leto je podobno usposabljanje. Sam jim predstavim zaporniško pastoralno dejavnost in vse kar je z njo povezano. Vesel sem bil navdušenja in elana, ki ga nosijo vsi te, ki stopajo na začetku pazniške poti. Podobno lahko primerjam z vsakim, ki začenja v življenju neko novo pot. Čez čas pa nam kar zmanjka navdušenja in elana. Svoje delo opravljamo rutinsko in če rečem »vsakodnevno«. Ko smo se dotaknili delitve verskih skupnosti, so me presenetili, da kar dobro poznajo to področje. Tudi njihov odziv, ki so ga ustvarjali z risanjem na simbolične majice (na papirju) – kako govorijo drugim o veri, odnosu do Boga – je bil zelo dober. Današnje dopoldne mi je dalo ponovno zagon, da se obrestuje, če se človek tudi na takšnem usposabljanju potrudi… mislim pa da bo čez čas potrebna še kakšna spodbuda.

»In bil je miren dan,« – bi verjetno pisec Stvarjenja napisal pod črto današnjega mojega dne. Res, hvala Bogu. Sicer zjutraj ni kazalo na to, ko sem odprla mail, me je »pretresla« Urškina pošta: »Ja, sestra, super, samo – priponke mi niste poslali!« Ajme-meni. Pa sem hitro naredila in tako postavila stvari na svoje mesto. Mirno sem lahko šla k premišljevanju.

{mosimage}Eden tistih dni je bil včeraj, ko do enajstih poležavaš v postelji, ob 12h ješ zajtrk in greš po zajtrku spet počivat. Neusmiljena vročina tolče, da komaj dihaš. Dan je bil res zaznamovan z oddihanjem in molitvijo. Z dekleti smo si vzele uro časa in v predani molitvi slavile Boga, ki nam daje brezskrbni čas  počitka.

Spoštovana bralka ali bralec tega bloga - bodi lepo pozdravljen/a! ;)

{mosimage}Pa drugač? :) Upam, da kar-se-da kvalitetno! Kar tvoje oči uzirajo sedaj, je novost tega portala in meni je pripadla čast, da prvi teden delim z vami delček svojega sveta. Lepo vabljeni, da pokukate vanj ali pa si vzamete še kakšno minutko več in se malo bolj razgledate. Vremenska napoved je dobra, tako da bo verjetno kaj videti, sprehod pa lahko opravite tudi v majici s kratkimi rokavi - v mojem svetu je vedno dovolj toplo...

No, pa je za nami še en ponedeljek... Eden bolj pestrih dni celega tedna, definitivno. Vsaj meni. Že jutranje vstajanje je cel podvig in gospod, ki me gleda iz ogledala mi ni niti najmanj podoben. Že dalj časa se sprašujem, kaj je to pošteno spanje, ki si ga že kar nekaj časa nisem uspel privoščiti. Ja, po novem sem začel zahajati v službo in kot pravi proletarec tam tudi preživljam večino svojega časa. Pa to sploh ni noben bav-bav. Pravzaprav je v službo čisto luštno hodit, le vsake toliko bi se moral začetek prestaviti na 11-uro. In konec na 13-to. V zadnjem času sem se s tremi stenami in oknom še nekoliko bolje spoznal, saj sem na delovnem stolčku ostajal do poznih večernih ur. Pa ne zato, ker bi tako rad delal (pretiravam pa jaz res ne - saj nisem trapast!), imel sem le eno plemenito željo in sicer - končati diplomo. In bolj ali manj mi je to uspelo - zdaj je spet v branju pri mentorici. Čist' neverjetn'! Je sicer malo dlje trajalo kot bi kdo to želel (no, nekako tudi meni že ni bilo več prav prijetno praviti, da še vedno pacam diplomsko...), ampak se zadeva zdaj ČISTO ZARES približuje svojemu kraju. Fajn občutek, res! Kljub temu, da sem morda videti tako, kot da bi me povozil tramvaj, mi srce kar igra. Tega so bili danes verjetno še na poseben način deležne moje skupine kitaristov. Kar tri imam ob ponedeljkih popoldne na MIC-u, vendar bolj ko je pozna ura, več energije imam. No, včasih se mi res sicer tudi malo zazeha, ampak to zgolj zaradi tega, da pretegnem obrazne mišice. Namesto telovadbe, ker ob ponedeljkih zanjo res nimam časa. Po službi se namreč skoraj direktno prelevim v strogega učitelja kitare (naj to verjame kdor hoče) in v tej vlogi ostanem skoraj do desetih zvečer. Potem pa kar paše malo pogledati tudi domače sobane in ena od zadevic, ki me prej ali slej pritegne je topla postelja. Spogledovanja z monitorjem imam za danes že dovolj (sploh pa bi bilo nerodno, če bi se iz tega razvila še kaj več...), tako da se iz preventivnih razlogov do nadaljnega poslavljam.

Bodite kvalitetno!

{mosimage}Glede na to, da je praznik minil izredno hitro, bom temu primerno kratek. S prijatelji sem odšel na smučatanje in se vrnil pozno zvečer. Znova sem se spraševal, kaj mi pomeni kulturni dan in znova nisem našel pravega odgovora.