Knjiga je vrt, sadovnjak, zakladnica, zabava, nepričakovana družba, svetovalec, množica svetovalcev.

Henry Ward Beecher

Peljem se po cesti in vidim "Kliniko za televizije". Pod naslovom piše še: "Za vse ekrane". Se zasmejem. Ne more biti res.
Razmišljam še dolgo po tem, ko sem se odpeljala mimo. Kdo potrebuje kliniko?
Ni nas malo, ki raje kot na sprehod izberemo film. Ki se poslovimo od prijatelja, da bi šli gledat nadaljevanke. Ki poletne dopoldneve, če jih ne prespimo, preživimo za računalnikom. Mnogo nas je, res.

»Kriza? Kriza vodi planet, ampak ti imaš izbiro! Cena človeške ledvice je okoli 70 tisoč evrov, kar je dovolj, da poplačaš dolgove, kredite in še več. Pomagaš si lahko kar sam, tako da prodaš ledvico. Pohiti!« vabi ruska stran, ki želi predvsem ozavestiti ljudi o ilegalnem početju(sellkidney.com).

Nekega večera sem sedela pred hišo in gledala sonce, kako tone za hrib. In začela sem razmišljati o počitnicah. Zakaj sploh vsi tako nestrpno pričakujemo počitnice!? Malo sem razmišljala, potem pa sem začela naštevati na prste, zakaj vse so dobre počitnice: da se sprostimo, si oddahnemo od učenja, potujemo, zaslužimo malo denarja ... In med naštevanjem sem prišla tudi do Boga.

Revija Tretji dan vstopa v priprave na praznovanje svoje 40-letnice. Leta 2011 bomo tako izvedli več aktivnosti, s katerimi bomo obeležili to obletnico.

 Dober teden dni po evharističnem kongresu še vedno odmeva nočno romanje mladih v Celje. Spodaj si lahko preberete vtise treh udeleženk.

Ob vsesplošni virtualizaciji sveta je vprašanje, kaj na ekranu, oz. točneje na internetu, počne mladi.net, smiselno. Odgovorov je več in so večplastni. Za začetek se lahko ustavimo kar pri samem imenu: mladi.net, torej. Si predstavljate, da v mesnici ne bi prodajali mesa? Verjetno ne. Podobno težko si je predstavljati, da projekt, ki že v imenu sporoča, da gre za mesto, kjer se mladi srečujejo na spletu, svojega domovanja ne bi našel na internetu.

»Kaj sploh je Slovenski evharistični kongres?« so me mnogi spraševali še preden se je dogodek izvršil. »Hmm …« sem poskušala najti besede, s katerimi bi opisala to, za kar še sama nisem točno vedela, kaj naj si pravzaprav predstavljam. Ker pa me je zanimalo, kako takšen dogodek izgleda, in sem si želela spremljati dogajanje na samem licu mesta, sem se udeležila enega bolje obiskanih dogodkov Slovenije.

Eno izmed vprašanj dandanes, ko spoznaš kakšno novo osebo, je: »A imaš Facebook?« In če oseba odgovori, da ne, Facebooka pa nima, je to že skoraj čudno! Samo v nekaj letih, kar obstaja ta spletna stran, se je FB med ljudmi tako razpasel, da velja že za nenavadno, če nekdo nima tam ustvarjenega profila.

Pa kaj sploh je tako privlačnega na tem FB-ju?

Nalahno potrkam na masivna lesena vrata …nič. Nobenega odgovora. Z druge strani sicer slišim nekakšne nerazločne glasove, ki pa žal niso namenjeni meni, brat torej mora biti v sobi ….poskušam vnovič, tokrat močneje …brez odziva, brez povabila naj vstopim …

Obupam, objamem medeninasto kljuko, jo potisnem navzdol , vrata se zasučejo na podbojih, pred mano se zariše preveč znani prizor.