Večini poznan kot radijski voditelj na Radiu Ognjišče, kjer je tudi urednik otroškega in mladinskega programa. Priljubljenost njegovega glasu je bila že večkrat potrjena z gongi popularnosti, nominacijo za Viktorja ter prepoznavnostjo tako med starejšimi, kot tudi med mlajšimi poslušalci širom Slovenije. Z besedo obogati marsikatero prireditev. Rad zapoje sam ali v duetu, le kdo se ne spomni tistega z Nuško Drašček, že vrsto let pa prepeva v vokalni skupini Krila. Kdaj posodi glas kateremu od risanih junakov pa tudi odrske deske mu niso tuje. V Poletnem Gledališču Studenec smo ga lahko spremljali v vlogi Martina Krpana, Bedanca, Azbada, zdravnika...

"Umiram ob __________ (priimek profesorja)!", "Že n-ta 10ka v mojemu življenju:)" , "Še 2 uri do izpita", so v teh izpitnih dneh precej (pre)pogosti statusi na Facebooku. Ne vem, mogoče bi morala pač nehat zahajat tja, če mi je pa marsikaj tam vse manj všeč. Mogoče bi sama morala prispevat k večji kvaliteti statusov s tem, da sama napišem kaj izvirnega vsaj enkrat na teden. Zaenkrat ostajam pri tem, da grem vseeno skoraj vsak dan pogledat, kaj se dogaja, ker je to občasno zanimivo in koristno (dejstvo je, da zdaj včasih najprej izveš za marsikaj, kar je mogoče precej pomembno ali pa zanimivo na FB in šele potem čez kak dan ali dva ti to kdo sporoči - ali pa tudi ne).

Nov teden. Spet imamo novo priložnost, da nekoga razveselimo. Odpravim se v 7. nadstropje Doma starejših občanov Tabor, kjer smo septembra in oktobra skupaj s sošolci opravljali praktični pouk, v tem času pa tudi navezali stike z mnogimi oskrbovanci.

Ljudje od nekdaj hrepenimo po sreči, pri tem pa pogosto pozabljamo, da je srečo težko definirati in da je le-ta odvisna od percepcije, želja in načina življenja posameznika. V modernih družbah se sreča večinoma povezuje s premoženjskim statusom posameznika.

HOLOKAVST … Iz knjižne police vzamem dobro rejeno knjigo. Knjiga je povsem nedotaknjena. Mar je novinka v knjižnici ali pa je nihče ne vzame v roke? Kako nepomembna tema se zdi holokavst. V moji glavi je v tistem trenutku ta dogodek shranjen kot črno-bela slika, kupi shiranih teles in Hitler. Nisem stopila niti na ozko pot razlaganja poboja, še huje - sploh nisem stopila na nikakrašno pot. V moji glavi holokavst ni bil shranjen niti kot polom, niti kot produkt časa v katerem živimo.

Življenje brez omejitev je naslov knjige Nicka Vujičića, moža, ki se je rodil brez rok in nog, pa vendar živi srečno in izpolnjeno življenje. Danes je Nick tudi uspešen govornik, ki po svetu širi svoje sporočilo, katero ljudi poziva naj najdejo namen svojega življenja, ne glede na ovire, ki jim stojijo na poti.

»Religija je kot luč v raznobarvni svetilki. Vsakdo si lahko izbere svojo barvo, luč pa ostaja enaka.« je zapisal Muhamad Naguib. Danes je 16. januar, svetovni dan religij.

Si kdaj sploh razmišljal, da obstajajo pomembne razlike v zadovoljstvu z življenjem med vernimi in nevernimi? Si se kdaj vprašal, kaj pravi znanost o tem, kako vpliva vera na življenje ljudi? Si si predstavljal, da so članki o tej tematiki objavljeni tudi v najbolj cenjenih in svetovno znanih znanstvenih psiholoških revijah?

"Mene osreči ogromno stvari, predvsem tiste drobne, nenačrtovane malenkosti, ki ti polepšajo dan. Lahko je le nasmeh znanca, nepričakovana pohvala, prijazna beseda mimoidočega, dobra pesem, sprehod v naravo, osreči pa me tudi uspeh, v katerega sem vložila veliko truda."

Ali gre tudi vam na živce vprašanje, ki vam ga ljudje zastavljajo ob koncu novembra in skozi cel december: »Kje boš pa ti za novo leto?« Ja, lepo in prav se sliši, da za novo leto doživiš najboljši žur svojega življenja in si na najbolj nori destinaciji z najdražjo agencijo.