Ivan J. | petek, 30 januar 2015

Ko opisujemo sebe in druge, je precejšnji delež uporabljenih besed namenjen opisu načina, kako vstopamo v stik z drugimi oziroma kako pravzaprav komuniciramo. Naša komunikacija je pod vplivom več dejavnikov, od naših osebnostnih lastnosti, prepričanj, stališč, preteklih izkušenj, do pričakovanj, ki jih imamo v konkretni situaciji. Kot na drugih področjih se med seboj razlikujemo tudi v tem, kako komuniciramo. Govorimo lahko o več različnih stilih komuniciranja, pri čemer so nekateri bolj »ugodni« za nadaljnje komuniciranje in imajo boljše izide kot drugi. 

 

Se strinjaš z naslovno mislijo? Ali pa se ti zdi vse skupaj le mlatenje prazne slame? Morda pa do sedaj sploh še nikoli nisi razmišljal o tem?

Priznam, da je ob prvem branju stavek tudi mene malo presnetil. Prebrala sem ga, vendar takoj nadaljevala s svojimi jutranjimi obveznostmi in odhitela na faks. Ampak ostal je nekje v moji podzavesti in se skozi celotno dopoldne vračal v moje misli. 

 
Agnes | ponedeljek, 19 januar 2015

Pogovarjamo se s sošolci, prijatelji, starši. Pogovarjamo se doma, na ulici, v trgovini ... Kdaj pa kdaj morda govorimo tudi sami s sabo. Kaj pa pogovarjanje v cerkvi? Verjetno boste rekli, da se to ne spodobi, jaz pa pravim, da s tem ni nič narobe. Pa s tem ne mislim na kakršno koli pogovarjanje, temveč na pogovor z Njim – z Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom.

 
Iza F. | sobota, 17 januar 2015

Staro leto se je končalo in že se začenja novo, polno obljub o boljših časih. V upanju, da jih bomo dočakali, smo si eni zadali več drugi manj novoletnih zaobljub, ki se jih bomo skušali držati tekom tega leta, in tako doseči svoje notranje zadovoljstvo.

 
Maja B. | torek, 13 januar 2015

Človeštvo je izredno pisana tvorba, ki se svoje raznolikosti, žal, premalokrat zaveda. Različne družbe, ki so jim bile skupne določene vrednote, so tekom stoletij izoblikovale lastne nenapisane sporazumevalne norme, ki jih podzavestno usvojimo že preprosto s tem, da odraščamo v nekem okolju.

 
Uroš P. | četrtek, 08 januar 2015

Sedem tisoč. To je ena izmed ocen števila govorjenih jezikov na svetu. Nekateri so si med seboj popolnoma različni, drugi pa so si med seboj tako podobni, da se že primorsko in dolenjsko narečje bolj razlikujeta med seboj. Vse te razlike, podobnosti in druge lastnosti v jeziku pa nam razkrivajo marsikaj tudi o sami kulturi družbe in njenem razvoju. Včasih celo več kot kakšne arheološke najdbe. Tako lahko na podlagi besed, ki jih vsebuje jezik, sklepamo, s čim so se ljudje včasih ukvarjali, kje so živeli, s katerimi narodi so se srečevali in sobivali... Tako so na primer ugotovili, da večina evropskih narodov izvira iz istega praindoevropskega prednika. Na podlagi skupnih besed za določene rastline, živali ter vremenske in geografske pojave pa so skupaj s pomočjo izkopanin ugotovili, tudi kje se je ta narod približno nahajal.

 
uredniška ekipa | sreda, 07 januar 2015

Vsak si želi biti slišan, razumljen, sprejet in nepozabljen. Vsak se sporazumeva.

Že majhen otrok nam poskuša z jokom in kriljenjem z rokami nekaj povedati, pa tudi uporniški najstnik pogosto pove več s svojimi dejanji kot z besedami. Na nek način govori tudi naše srce, ko v tišini išče in spoznava Nekaj/Nekoga nad nami. 

 
Mateja D. | torek, 06 januar 2015
Ko gledam in razmišljam o svetih treh kraljih, si kdaj mislim: »O, kaki norci.« Zapustili so svoj dom, družino in šli. Daleč. Za zvezdo. Vzeli so svoje zaklade, najdragocenejše, kar so imeli, da bi se poklonili nebogljenemu detetu. Le kaj jih je gnalo in le kaj so pričakovali, ko so hodili čez puščavo, da bi obiskali Kralja?
 
Roman I. | ponedeljek, 05 januar 2015
Za nami je še eno obdobje pričakovanja in praznovanja Gospodovega prihoda v svet. Adventni čas so kristjani nekdaj preživljali ob postu in molitvi, podobno kot danes v postnem času. Kar povprašajte dedke in babice, kako so v mladih letih preživljali decembrske dni, vse tri svete večere, molitev ob jaslicah, ... Povprašajte jih tudi, če so se kaj veselili plesov, ki so se pričenjali ravno na štefanovo, torej dan po božiču. Zadnja leta v Ljubljani opazujem mladino in tudi starejše, ki decembrske večere preživljajo predvsem na stojnicah s kuhanim vinom in si ogledujejo okrašen center našega glavnega mesta. Tu pa tam koga pot zanese tudi v bližnjo frančiškansko cerkev, kjer mladi kristjani še dajejo upanje Sloveniji, da želijo živeti krščanstvo v tem svetu, ki se obnaša, kot da Boga več ne potrebuje.
 
ekipa mladi.net | ponedeljek, 29 december 2014
V sodelovanju z društvom SKAM smo pripravili družabni večer, ki je potekal 17. 12. 2014 v njihovih prostorih na Jurčičevem trgu 2. Za pravo božično vzdušje je poskrbela božična glasba, vroč čaj ter prava družba.
 

+
+

Vzpodbudo dodal/a: ŠSFKK
Klikni na '+' ob strani!
+
Prosimo za študentko T., da bi ji Gospod podaril Svetega Duha, da bi znala Živeti. Naj občuti, da jo imaš ti Jezus neizmerno rad. Prosimo za vse mlade, da bi se odzvali vabilu in sledili Jezusu.
...
Gospod. Prosim pomagaj mi, da pustim preteklost za sabo in zaživim na novo. Ne morem več.
...
Gospod. Prosim pomagaj mi, da pustim preteklost za sabo in zaživim na novo. Ne morem več.
...
Hvala ti, Gospod, da lahko vedno znova vstanem, hodim in te slavim!
...
Prosim Te, Gospod, za mir na svetu in mir v nas samih. Toliko groženj se danes pojavlja in nam jemlje upanja. Ti si naš resnični mir, varuj nas in nam dajaj moči, ko bo težko!
...
Hvala Ti, Gospod, za Tvojo neskončno ljubezen in potrpežljivost.
...

Napovednik dogodkov

PEVSKA DELAVNICA POMLAD 2015
pon, 02.02.15
Ignacijanske duhovne vaje v tišini
tor, 03.02.15
5 ran duše
pet, 06.02.15
Vikend za družine
pet, 06.02.15
S Skupnostjo Emanuel v Paray-le-Monial
pet, 17.07.15


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti